Pogodba o novi stavbni pravici, ki bi jo kranjska mestna uprava z županom Mohorjem Bogatajem na čelu podelila za ledeno dvorano na Zlatem polju, je, sodeč po mnenju ministrstva za finance (MF), sporna. Bogataj je sicer pred dnevi po burni razpravi na mestnem svetu zadržal podpis s pojasnilom, da želi pridobiti dodatna mnenja pristojnih državnih institucij.
Je nova sploh potrebna?
MF smo za mnenje povprašali še pred zadnjo sejo mestnega sveta, odgovor pa prejeli v torek popoldne. Po njihovem mnenju je sporna že obstoječa pogodba iz leta 2006. Če je bila stavbna pravica podeljena neposredno, bi šlo lahko za kršitev javnonaročniške zakonodaje, opozarjajo, saj je zakon o javnih naročilih omogočal samo neposreden najem že obstoječega objekta, v konkretnem primeru pa dvorana še ni bila zgrajena. "Ker ne razpolagamo s podatki, na kakšen način je bil izbran prvotni imetnik stavbne pravice, novi pa glede na nam dostopne informacije ni bil izbran na javnem razpisu, je vprašanje, ali je pogodba, ki se namerava skleniti, skladna z zakonodajo in najbolj ugodna za Mestno občino Kranj," pojasnjujejo. Sprašujejo se tudi, ali je podelitev nove stavbne pravice smiselna glede na to, da obstoječa še ni potekla. Sicer pa menijo, da bi morala občina slediti modelu javno-zasebnega partnerstva in preveriti ponudbe na javnem razpisu.
Ministrstvo v svojem odgovoru piše:
Spoštovani,
pošiljamo vam odgovor glede vaše prošnje za mnenje glede konkretnega primera v Mestni občini Kranj (nadalje: MOK), predvsem z vidika Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti ter ustreznosti uporabljenega postopka. Kot smo že poudarili v prejšnji komunikaciji, je za tolmačenje omenjene Uredbe ministrstvo pristojno za javno upravo. Ob dejstvu, da Ministrstvo za finance ne razpolaga s celovito dokumentacijo povezano s tem projektom, vam lahko podamo zgolj načelno mnenje Ministrstva za finance glede uporabe Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Ur. l. RS, št. 127/06, nadalje: ZJZP).
Iz posredovane dokumentacije izhaja, da je bila prvotna pogodba sklenjena pred uveljavitvijo ZJZP. V konkretnem primeru je šlo za podelitev stavbne pravice z namenom izgradnje športnega objekta, ki ga je potem MOK najela za svoje potrebe v dogovorjenem obsegu ur in po določeni ceni za najeto uro. Pri tem se postavlja vprašanje transparentnosti postopka po katerem je bil izbran investitor. Če je bila stavbna pravica podeljena neposredno (pogodba nikjer ne navaja pravne podlage, oziroma izvedenega transparentnega postopka za izbiro investitorja), bi šlo lahko v tem primeru za kršitev javnonaročniške zakonodaje, saj je Zakon o javnih naročilih (Ur.l. RS št. 36/04 – UPB, ZJN-1), v 94. členu določal, da se ta zakon ne uporablja samo za najem obstoječega objekta, v konkretnem primeru pa govorimo o najemu neobstoječega objekta.
Mnenje Ministrstva za finance je, da je tak projekt vsekakor primeren za izvedbo po modelu javno-zasebnega partnerstva in da bi bilo primerno, da se pred sklenitvijo dolgoročne pogodbe preveri ustreznost ponudb, pridobljenih na javnem razpisu. Ker ne razpolagamo s podatki, na kakšen način je bil izbran prvotni imetnik stavbne pravice (pogodba iz leta 2006), novi pa, glede na nam dostopne informacije, ni bil izbran na javnem razpisu, je vprašanje ali je pogodba, ki se namerava skleniti, skladna z zakonodajo in najbolj ugodna za MOK. Izpostaviti bi še želeli vprašanje smiselnosti nove stavbne pravice, saj obstoječa še ni potekla.
