"Molk Evropske komisije me zelo skrbi. Zelo me skrbi, da komisija na ta način ne izpolnjuje svoje dolžnosti varuhinje pogodb," je navedel predsednik v odstopu Miro Cerar. Evropska komisija se namreč vse do danes, ko poteče trimesečni rok po sprožitvi 259. člena pogodbe o delovanju Evropske unije, ni odzvala.
Slovenija lahko zdaj sama predloži zadevo Sodišču Evropske unije, kar bo tudi storila. V sredo bo Cerar sklical vodje vseh parlamentarnih strank in jih obvestil, da bo vlada v četrtek sprejela odločitev o tožbi Hrvaške. Na sestanku vseh strank, ki so trenutno v parlamentu in tistih, ki so vanj izvoljene, bo premier v odhodu predstavil tudi vsebino tožbe.
Tožba je po njegovih besedah sicer pripravljena in jo je potrebno le še prevesti. Vložili naj bi jo predvidoma v juliju.
Vlada Mira Cerarja je na svoji zadnji redni seji tik pred odstopom Cerarja sprejela zavezo, da vlada v imenu Slovenije vloži tožbo proti Hrvaški pred Sodiščem EU, če tega ne bo storila komisija in če bo Hrvaška še naprej zavračala implementacijo odločbe. Vlada je takrat pridobila tudi soglasje parlamentarnega odbora za zunanjo politiko.
Večina strank z izjemo SNS in Levice enotno
Koalicija je glede tožbe enotna. Podobno pa je bilo slišati tudi od večine začasnih vodji novih poslanskih skupin, ki so se danes sestali glede uskladitve poteka petkove ustanovne seje. Večina je izražala mnenje, da je tožbo potrebno vložiti čim prej. Matej Tonin, NSi, je tako kot Cerar navedel, da ga skrbi stališče Evropske komisije, ki se obnaša zelo mlačno. Opozoril je tudi, da dejstvo, da predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja in hrvaškega premier Andreja Plenkovića združuje članstvo iste evropske politične družine - Evropske ljudske stranke (EPP).
Tudi dosedanji predsednik parlamenta Milan Brglez je zavzel stališče, da naj tožbo vloži že trenutna vlada, saj je vsebino obravnavala že vlada kot tudi državni zbor. Brglez, sicer strokovnjak za mednarodne odnose, je še navedel, da današnja odločitev oziroma neodločitev nakazuje nadvlado politike nad vladavino prava: "To obžalujem in sem zaskrbljen za prihodnost takšne Evropske unije."
S svojimi stališči je izstopal predsednik SNS Zmago Jelinčič, ki nasprotuje tožbi: "Vse temelji na napačno ugotovljenem dejanskem stanju, kar pomeni, da je ta odločitev arbitražnega tribunala neveljavna." Matej Tavšner Vatovec, Levica, pa je navedel, da so bili do tožbe kritični že konec prejšnjega sklica: "Jasno je, da to ne bo doprineslo nič pozitivnega, pač pa bo še dodatno zaostrilo odnose s Hrvaško."
Tudi predsednik republike ostro o Evropski komisiji
Na zgovorni molk Evropske komisije se je odzval tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je v pisni izjavi navedel, da je Evropska komisija zamudila priložnost, ko bi lahko s svojim mnenjem politično in pravno okrepila prizadevanje za uveljavitev odločitve Arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško.
"To sodišče je odločilo na osnovi sporazuma med Slovenijo in Hrvaško, ki mu je v pomembnem deležu botrovala prav Evropska komisija," je izpostavil Pahor, ki je nadaljeval, da bi mnenje Evropske komisije pospešilo uveljavitev arbitražne razsodbe, kar bi imelo večplastne koristne posledice za reševanje odprtih dvostranskih vprašanj med državami v JV Evropi in spoštovanje zavez in sporazumov zvezi s tem.
"Evropska komisija ni izpolnila pričakovanja, da bi se postavila na stran evropskega in mednarodnega prava ter tako dala jasen signal, da je sporazume in odločitve sodišča potrebno spoštovati," je še dodal Pahor, ki je kljub temu prepričan, da bo prej ali slej meja med sosednjima državama uveljavljena skladno z odločitvijo sodišča.
Vse je jasno! https://www.youtube.com/watch?v=_ZDYRa6LWyI
Dokler bodo pri nas na oblasti nasledniki komunizma, nas ne bo resno jemal ne Bruselj in ne Zagreb. Bratuškova je v Bruslju obljubila prodajo NLB, ki še do danes ni izpeljana. Če se mi ne držimo obljub, zakaj bi potem… ...prikaži večem moral Bruselj odločati o arbitraži? Tudi naše sramotno glasovanje v ZN proti ZDA, pranje iranskega denarja, poskus priznanja Palestine in Katalonije in pretirano koketiranje z Rusijo so sami minusi v naši zunanji politiki, ki vsi zrasli na levici.
Komentar je enostaven. Pohlepna (pohlep po siromašenju lastnega naroda) familijarna Lljubljanska politična buržoazija se je zavlekla v vsa ministrstva in agencije, zato nesposobnost diplomacije, predvsem pa tajnih služb, ki danes v svetu nadzirajo in vodijo politične odločitve. Rezultati so pričakovani.