Slovenija
11 ogledov

"Motivira tek za postavnim dekletom"

Matej Špehar trener Marko Mrak
1/6
Osebni arhiv
Matej Špehar je bil prvi, ki je med tekom na Ljubljanskem maratonu s kamero snemal dogajanje, ki se ga je dalo spremljati v živo, vmes pa tvital in komuniciral prek spleta in telefona. Razkril nam je, kako je vse skupaj potekalo na desetkilometrski preizkušnji.

Kakšni so prvi občutki, potem ko vam je uspelo vse skupaj izpeljati?
Imam bolečine v desni nogi, sicer pa je bilo preprosteje, kot sem mislil, da bo. Moram reči, da sem upokojenec ali turist, nazadnje sem tekel za avtobusom v srednji šoli. Dvajset let sem bolj kot ne gnil za kakšnimi zasloni, mogoče pa sem zdaj nekako vse skupaj združil in me je to motiviralo. Niti nisem imel časa razmišljati, kako se počutim, ker je bilo vedno treba nekaj tipkati in se pogovarjati.

Ste tako pozitivno presenečeni nad svojo zmogljivostjo?
Očitno še vedno lahko tečem. Nisem vedel, kaj naj sploh pričakujem – ali bom obupal po prvem kilometru in ovinku ali pa bom zmogel kaj več. Veliko ljudi ob progi te motivira in če tečeš za kakšnim postavnim dekletom, te kar vleče naprej.

Kako bi opisali svojo pot? Pojavilo se je nekaj težav ...
Večino časa je vse delovalo brez težav, od tehnološkega parka do živalskega vrta sem pričakoval izpad signala, potem pa mi je proti koncu nehala delovati baterija na kameri. Prepričan sem bil, da bo zdržala vsaj dve uri. Naprej sem tako snemal s telefonom.

Kaj vas je držalo pokonci?
Žena ni navdušena nad tem, da mi vedno pade kakšna neumna ideja v glavo. Motiviralo me je predvsem to, da tega po mojih podatkih ni naredil še nihče. Saj tvitali so že med tekom pa pošiljali fotografije, s kamero na glavi pa ni bilo še nobenega tekača. Jaz sem jo sicer imel na prsih. Pa klepetal sem in se zahvaljeval ljudem, jih spraševal, šalili smo se.

Kako ste dobili idejo? Zakaj ste se odločili za takšen podvig?
Vsebina je še vedno kralj, čeprav prenos tehnično mogoče ni bil idealno izpeljan – slika se je nekoliko gugala, prekinjalo jo je, zvok je malo hreščal. Se mi zdi, če je vsebina dovolj močna, da ljudje niti ne opazijo manjših napak. Tako kot smo lani prenašali proteste, je danes to bilo enako z neko dodano vrednostjo. Prepričan sem, da nas bo naslednje leto deset takšnih, ki bomo počeli podobne neumnosti. Ni konkretnega razloga, zakaj sem se odločil za vse.

Celo pot ste poslušali glasbo. Bi bilo brez nje težje?
Ne bi bilo dolgčas. Naredil sem si seznam skladb, slišalo se je, kako sem zraven "fušal", ampak bilo mi je čisto vseeno. Ko sem razmišljal, kaj imam sploh od tega, sem prišel do zaključka, da če tega ne bi izpeljal, to ne bi bil jaz in bi se najbrž 'sekiral'.

Kaj vam je bilo pri vsem najtežje?
Najbolj sem se bal in to se je v praksi začelo dogajati, da mi je začela nagajati tehnika. Telesno tako ali tako nisem bil pripravljen na tek, ampak očitno sem dovolj trmast in telo je delalo naprej. Sem se pa spraševal, kako sem lahko bil tak bedak, da nisem vzel rezervne baterije za kamero, in zakaj sem kamero tako močno prilepil, da sem pet minut potreboval samo za to, da sem dobil baterijo ven.

Se pravi ste se med tekom tako ubadali s tehnologijo, da vam je vse skupaj hitreje minilo in ste lažje vse skupaj premagovali?
Na začetku, prvih nekaj kilometrov, mi je bilo dobro, ker so uporabniki in vsi, ki so spremljali, zelo sodelovali – pisali so tvite in mi dajali namige, kako naj kaj izboljšam. Mogoče sem malo izpadel klovn, vendar se vidi, da se je vsem dogajalo. Po moje me je najbolj motiviralo to, da sem imel navijače ne samo ob cesti, ampak tudi na spletu.

Vam je tak podvig dal ideje za še kakšne podobne akcije?
Mogoče naslednje leto tek na 21 kilometrov, čeprav je vprašanje, kaj bo čez eno leto. Vse skupaj je odvisno od pokritosti z mobilnim signalom. Center Ljubljane je zelo dobro pokrit, drugje pa ne. Lepo bi bilo iti na Vršič ali na neki visok hrib, se spustiti dol s kolesom in to prenašati v živo. Težava je ta, da je v tako adrenalinskih koncih zelo slaba pokritost s signalom. Vse skupaj je drugače spremljati v živo kot pa pozneje gledati posnetek.

Na začetku ste veliko preklinjali. Ste se tako vživeli v dogajanje, da ste pozabili na kletvice?
Pozneje sem opazil, da sem se zelo jezil in sem se začel malo nadzorovati. Na začetku sem se moral ukvarjati s tehniko, moja ekipa pa mi je ušla, tako da sem bil zmeden, ker nisem vedel, kam moram iti in kam se postaviti.

Koliko ljudi vas je spremljalo?
Svojo ekipo sem izgubil in jih nisem imel časa iskati. Očitno je kar nekaj ljudi vedelo, kaj se dogaja in so mahali in pozdravljali.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.