Zmagovalni film Prekla prikazuje Leningrad v ruševinah, po enem najhujših obleganj v svetovni zgodovini, kjer sredi nastalega razdejanja, v katerem se ljudje borijo za preživetje, mladi medicinski sestri iščeta smisel in upanje, ko skušata zaživeti na novo.
"Film občinstvu živo približa zgodovinsko obdobje, leningrajsko zimo 1945/46, ob hkratnem popolnem obvladovanju sodobnega filmskega jezika. Tako filmska tematika, liki, prefinjena psihologija kot tudi pripovedne in vizualne strategije učinkovito nagovarjajo sodobno občinstvo," je v obrazložitvi zapisala mednarodna žirija, ki so jo sestavljali Alexander Horwath, Labina Mitevska in Sonja Prosenc.
V sklopu nagrade vodomec, ki jo podeljujejo v sekciji Perspektive, je opazila še dva filma. Posebno omembo sta si prislužila avstrijsko-luksemburški film Angelo Markusa Schleinzerja in nemški film Lara režiserja Jana Oleja Gersterja po scenariju Blaža Kutina, psihološki portret mame pianista, ki je tik pred svojim velikim koncertom.
"Scenarist Blaž Kutin skozi precizen scenarij konstruira in analizira antipatično junakinjo, ji ostane zvest, hkrati pa gledalca na koncu pripelje do točke, na kateri je sposoben junakinjo videti z drugačnimi očmi," je odločila žirija.
"Ljubljana ima v življenju Lare posebno mesto. Tu je namreč nastala in kar nekaj let živela, preden je postala Berlinčanka. Pravzaprav bo za vedno ostala malce tudi Ljubljančanka, kajti v sebi nosi ščepce mene in ljudi, ki jih poznam. Da je kot nemški film opažena tudi med slovenskim občinstvom, me tako še posebej veseli, obenem pa to jemljem kot vnovično priznanje, da ta naš film presega nacionalne meje," je ob tem za STA povedal Kutin.
Po oceni programskega direktorja Liffa Simona Popka je Lara "zelo srednjeevropski film", postavljen v meščansko okolje Berlina, z močnim ženskim likom. Močni ženski liki so v ospredju tako v tem kot v zmagovalnem filmu, pa tudi na splošno so bile na letošnjem festivalu po njegovih besedah močno zastopane ženske teme. Prekla je sicer, kot je še povedal Popek, veliko pozornosti požela že v Cannesu, kjer je bila predstavljena v stranski sekciji Posebni pogled, njen režiser pa se mu kaže kot prihodnost ruskega filma, saj je bil na istem festivalu odmeven že s prvencem Učenec.
Gledalci so za najboljšega izbrali japonski film Vsak dan je dober dan Tatsushija Ohmorija, toplo zgodbo japonske študentke ob spoznanju, da je pitje čaja brezčasen ritual, ki ženskam daje okus svobode in brezmadežno svetišče miru. Prejel je nagrado zmaj, za katero se je potegovalo 23 filmov.
Nagrado FIPRESCI, ki jo podeljuje mednarodna žirija svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev, pa je dobil film brazilskega režiserja Alejandra Landesa Monos, ki ga je "težko umestiti", ker je "nepredvidljiv, neobrzdan, popolnoma izviren in nekoliko nor".
Na zaključni slovesnosti so podelili še nekaj nagrad: za najboljši kratki film jo je dobil kitajski film Lani, ko je vlak šel mimo režiserja Pang-Chuan Huanga, posebno omembo v tej kategoriji pa romunski film Božično darilo Bogdana Muresanuja. Nagrada žirije Art kino mreže Slovenije je šla filmu Ema režiserja Pabla Larraina, mladinska žirija Kinotrip pa je nagradila "film z močnim neposrednim sporočilom, ki mu je treba prisluhniti" - Medtem ko vas ni bilo Kena Loacha. Ob tem so nagradili še milijontega obiskovalca v 30-letni zgodovini Liffa.
Dodatni projekciji prejemnikov vodomca in zmaja bosta v Cankarjevem domu v ponedeljek.
