Slovenija
21471 ogledov

Na ministrstvu vedo, zakaj še niste kupili električnega avta

PRIMA primerjalni test električni avti
1/4
PRIMA
Slovenci smo povsem zatajili pri začrtani strategiji in zelenem prehodu, kar se tiče električnih vozil. Trenutni trendi ne kažejo, da bi se vsaj približali cilju iz leta 2017.

Statistični urad RS je pred kratkim objavil podatek o električnih vozilih na naših cestah. Delež registriranih električnih avtomobilov je ob koncu leta vsega odstotek oziroma okoli 12.700 osebnih avtomobilov med registriranimi osebnimi avtomobili. Trend električnih vozil je sicer v vzponu, a vse se na slovenskih tleh dogaja bistveno prepočasi (ob koncu leta 2021 je bilo registriranih 5.413 vozil), da bi dosegli začrtano strategijo države iz leta 2017, v kateri je zapisano, da bi leta 2030 na slovenskih cestah vozilo 200.000 električnih vozil.

Povedano drugače: strategija je zastavila cilj, da bo do leta 2030 v Sloveniji vsaj 200.000 vozil na električni pogon in ustrezno število drugih vozil na alternativna goriva, s katerimi bodo izpolnjene zahteve, ki jih je Slovenija sprejela na področju okolja. Šest let pred začrtanim datumom smo pri vsega 6,35 odstotka električnih vozil od končnega cilja (200.000). Poiskali smo odgovore, zakaj je tako in kje se je vse skupaj zalomilo. 

Prodaja električnih avtomobilov slabi. V prvih treh mesecih leta 2024 je bilo skupaj prodanih 904 povsem električnih vozil, kar predstavlja le okoli 6,4 odstotka letošnje prodaje novih vozil. Lani je bilo v prvem kvartalu prodanih 1146 povsem električnih novih vozil.

Strategija na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometu je bila pripravljena na podlagi Direktive 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva in je upoštevala scenarij razvoja trga z alternativnimi gorivi za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v skladu s tedanjim veljavnim Operativnim programom ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov (OP TGP).

Priključni hibrid PHEV mitsubishi eclipse cross polnjenje električna polnilnica | Avtor: Saša Despot Saša Despot

"Cilj je bil torej določen glede na to, kolikšen prispevek k znižanju emisij toplogrednih plinov s področja prometa morajo prispevati vozila na alternativna goriva, da bi bil do 2030 dosežen cilj iz OP TGP, seveda pod predpostavko, da bodo vsi drugi ukrepi iz Resolucije o nacionalnem programu razvoja prometa do 2030 izvedeni v celoti. V realnosti pa je dinamika uvajanja brezemisijskih vozil odvisna od številnih dejavnikov," so za Žurnal24 uvodoma pojasnili na ministrstvu za podnebje, energijo in prostor (MOPE). 

Kje se je zalomilo?

Po mnenju MOPE je vzrokov za odstopanje od cilje več. "Eden je na strani industrije, ki s proizvodnjo ne sledi velikemu povpraševanju, kar se kaže v dolgih dobavnih rokih. Drugi razlog je tudi v kupni moči prebivalstva, saj so avtomobili na električni pogon glede nakupne cene še vedno dražji in zato težje dosegljivi prebivalcem z nižjimi prihodki," so pojasnili. Glede dobavnih rokov se verjetno prodajalci z ministrstvom ne bi strinjali, druga razlaga, da so nova električna vozila zelo draga, pa bi lahko pila vodo.

Električni avto števec merilnik baterija | Avtor: Profimedia Profimedia

MOPE je izpostavilo še en dejavnik, ki po njihovem mnenju kupce odvrača od nakupa električnih vozil, in sicer "da se mora za polnjenje električnih vozil lastnik vozila tudi veliko prilagajati (paleta članskih kartic in mobilnih aplikacij, omejitev polnjenja na polnilnih mestih, omejitev ur parkiranja itd.), kar lahko kupca odvrne".

Izpostavili so tudi slabšo infrastrukturo v mestih. "Delno predstavlja oviro tudi nezmožnost polnjenja električnih vozil v večstanovanjskih stavbah, predvsem v mestih," so prepričani. Po njihovem mnenju tako počasnejši prehod na večje število električnih vozil ni odvisen samo od enega dejavnika in lokalnega/nacionalnega okolja, ampak je širši in kompleksnejši sistem, odvisen od več dejavnikov tudi mednarodnega okolja in zakonodaje Evropske unije.

Tesla polnilnica | Avtor: MatijaJanežič MatijaJanežič

"Lahko predvidevamo, da bo število električnih vozil v prihodnje raslo hitreje, če bodo cene vozil dostopnejše, poenoteno plačilo polnjenja ('roaming' oz. ad hoc plačilo z bančno kartico), zgrajena gosta mreža polnilnih mest doma in v tujini (večina prebivalcev z vozilom potuje tudi izven države), spletno dostopni zanesljivi podatki o pokritosti s polnilno infrastrukturo na enem mestu - o lokaciji, moči, številu in vrsti priključkov na polnilnih mestih, poenoteni standardi za priključke itd.," so za nas obrazložili na MOPE. 

Kakšne spremembe se obetajo?

Na ministrstvu tako priznavajo, da bo v prihodnje potrebna revizija strategije in pripadajočega akcijskega programa, da se ukrepi in cilji prilagodijo izvedbenim možnostim ter zahtevam nove evropske uredbe, tj. Uredba (EU) 2023/1804 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. septembra 2023 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva, ki je nadomestila Direktivo 2014/94/EU.

V znak večje dostopnosti električnih vozil širšemu krogu prebivalcem je MOPE lani spremenilo pogoje za subvencioniranje električnih vozil (Eko sklad) in omogočilo tudi subvencije za rabljena vozila (3000 evrov). Prav tako je višina subvencije omejena, tj. 6.500 evrov za nakup novega električnega vozila brez emisij CO2 na izpustu kategorije M1 ali N1 s skupno vrednostjo nakupa vozila do 35.000 evrov (z DDV); 4.500 evrov za nakup novega električnega vozila brez emisij CO2 na izpustu kategorije M1 ali N1 s skupno vrednostjo nakupa vozila od 35.000 evrov (z DDV) do 65.000 evrov (z DDV). MOPE bo letos odprlo dva javna razpisa za sofinanciranje polnilne infrastrukture, in sicer tako javno dostopne kot zasebne. 

Parkiranje na električnih polnilnicah | Avtor: MatijaJanežič MatijaJanežič

MOPE je pripravilo tudi nov sistemski zakon za področje alternativnih goriv, tj. Zakon o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu – ZIAG (Uradni list RS, št. 62/23), ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel 25. 5. 2023.

"ZIAG predstavlja nacionalni regulativni okvir na področju alternativnih goriv v prometu in določa pravila za načrtovanje nacionalnega okvira politike za razvoj infrastrukture za alternativna goriva v prometu, cilje za vzpostavitev zadostne infrastrukture za alternativna goriva v prometu za cestna vozila, mirujoče zrakoplove in plovila, ureja vzpostavitev in delovanje gospodarske javne službe zagotavljanja in upravljanja podporne infrastrukture ter priključnih zmogljivosti na polnilnih parkih visokih moči za hitro polnjenje skupne izhodne moči vsaj 3 MW, določa obveznosti upravljavcev polnilnih in oskrbovalnih mest, tehnične zahteve v zvezi z vzpostavljanjem, delovanjem in vzdrževanjem infrastrukture za alternativna goriva v prometu in zahteve v zvezi z informacijami za uporabnike, način in postopke za registracijo infrastrukture za alternativna goriva v prometu in vodenje evidenc, vire in načine financiranja ukrepov za spodbujanje prehoda na alternativna goriva ter vzpostavitev in delovanje centra za spodbujanje prehoda na alternativna goriva v prometu," so pojasnili na MOPE. 

Dodeljevanje nepovratnih sredstev 

Na podlagi šestega odstavka 42. člena Zakon o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu je MOPE pripravilo tudi Uredbo o načinu dodeljevanja finančnih spodbud ukrepom za spodbujanje prehoda na alternativna goriva v prometu, ki jo je Vlada RS sprejela dne 9. 11. 2023 (Uradni list št. 113/2023).

S to uredbo se vzpostavlja pravna podlaga za dodeljevanje nepovratnih sredstev za naložbe v razvoj področja uporabe alternativnih goriv v prometu. Še zlasti ključna je pravna ureditev dodeljevanja državnih pomoči in pomoči "de minimis" gospodarskim subjektom. Poleg državnih pomoči in pomoči "de minimis" se s to uredbo ureja tudi način dodeljevanja ter vrste spodbud za prehod na alternativna goriva, ki se bodo dodeljevale fizičnim osebam (državljanom) ter investicijski transferji občinam.

V pripravi so tudi razpisi za spodbude za nameščanje tako javno dostopne kot zasebne polnilne infrastrukture (ob avtocestnem križu in izven njega), ki bodo objavljeni že letos, zaključujejo na MOPE.

dezurni@styria-media.si

Komentarjev 40
  • tripike 20:34 11.maj 2024.

    No, mogoče bi se vprašali, kako s 1400 neto priti do strehe nad glavo, električnega avtomobila, ustreznega zdravstvenega zavarovanja, počitnic... ni težava v ceni avtomobilov, dejstvo je da so v Slovenistanu plače trikrat krajše od tistih v Fantazilandiji v kateri ...prikaži več živijo t. i. zeleni politiki.

  • matija86 18:29 11.maj 2024.

    Letna plača doseg novega avta,....povprečje slo je DACIA! Nato lahko vzdržuješ, pa še to je preveč.

  • Kmodri_ 17:39 11.maj 2024.

    Pri zelenem nategu in dvigu omrežnine ne mislim sodelovati!