"V zadnjih letih poteka največja reforma sistema javnih prevozov v zgodovini Slovenije s ciljem, da bi dolgoročno izboljšali storitev za uporabnika. Zapleti te dni so sicer res neprijetni za uporabnike, a verjamemo, da bodo v doglednem času rešeni," so na ministrstvu zapisali v današnjem sporočilu za javnost.
Slabe izkušnje po uvedbi novega voznega reda imajo tudi naši bralci. "Avtobus ima po novem urniku odhod iz Avtobusne postaje v Ljubljani ob 19.00. Ko je na postajo prišel avtobus s tablo "Kranj", so potniki šoferja vprašali, če gre res v Kranj, saj bi moral ob tem terminu peljati avtobus s končno postajo v Bohinju. Vendar jim je šofer rekel, da ne, zaprl vrata in po minuti odpeljal. Vsi so čakali na naslednji avtobus, ki pa gre po novem naravnost na avtocesto, končna postaja je Kranj."
Na ministrstvu poudarjajo, da je k nastalemu stanju prispevalo več dejavnikov. Med njimi je dolgoletna zahteva EU za konkurenčni javni razpis, pri čemer se je skrajni rok za izvedbo konkurenčnega postopka iztekel 3. decembra 2019. Prvi poskus konkurenčne oddaje koncesij za medkrajevne avtobusne prevoze je bil izveden leta 2010, drugi pa leta 2022, oba neuspešno, so spomnili. Javno naročilo je bilo nato v ponovljenem postopku uspešno zaključeno aprila 2023, ko se je avtobusno prevozništvo koncentriralo samo v dveh večjih prevoznih podjetjih, in sicer Arriva in Nomago, ki sedaj obvladujeta približno 80 odstotkov trga.
Kot so izpostavili na ministrstvu, so pri razpisu leta 2022 želeli omogočiti dostop do trga tudi manjšim prevoznikom, a neuspešno, zato je bil tretji razpis pripravljen brez posebnih varovalk za manjše prevoznike. "Konkurenčni razpis je tako pripeljal v situacijo, da imamo na trgu duopol, dva koncesionarja, ki sta skoraj v celoti prevzela trg javnega prevoza v Sloveniji," so poudarili.
Več novih linij, a ...
Lani aprila so bili na razpisu izbrani štirje koncesionarji, in sicer Nomago, Arriva, Avtobusni promet Murska Sobota in Javno podjetje Ljubljanski potniški promet. Oktobra lani so bile z njimi podpisane koncesijske pogodbe za obdobje petih let, z možnostjo podaljšanja še za tri leta, z začetkom izvajanja 1. julija 2024.
Ker je šlo za nov koncept izvajanja prevozov z 20-odstotnim povečanim standardom dostopnosti, so na Družbi za upravljanje javnega potniškega prometa (DUJPP) v vmesnem obdobju pripravljali nove vozne rede, koncesionarji pa naj bi v tem času zagotovili zadostne vire. "S prijavo na razpis in s sklenitvijo koncesijske pogodbe so se namreč zavezali, da zagotovijo dovolj kapacitet, vozil in voznikov, da bodo sposobni odpeljati vse linije, ki so določene v novih voznih redih," so zapisali.
Ob tem so poudarili, da so vozne rede pripravili skupaj s koncesionarji, ki so se zavezali, da jih bodo tudi v celoti izvajali. Osnutke voznih redov so po njihovih navedbah v uskladitev prejele tudi občine.
Prve dni septembra pa se je izkazalo, da je na terenu prišlo do številnih zapletov. V nekaterih primerih je šlo za nedoslednosti v voznih redih, v številnih primerih pa se je izkazalo, da so koncesionarji opustili izvedbo prevozov, kar pomeni kršitev koncesijske pogodbe, so poudarili na ministrstvu. Ob tem so dodali, da je očitno največ težav v jugovzhodni Sloveniji, kjer deluje eden od koncesionarjev.
"DUJPP bo naredil vse, da se stanje v najkrajšem možnem času uredi. Ponudbe prevozov je več, je pa res, da je šlo za velikansko spremembo, na katero se bo treba deloma tudi navaditi, deloma pa bo seveda treba kakšno linijo, odhod ali prihod še prilagoditi," so zapisali.
Ob tem bo, kot so napovedali na ministrstvu, DUJPP nadaljeval izvajanje nadzora na terenu in, če bo treba, bodo angažirali inšpektorje, neizvajanje koncesionarjev pa kaznovali s 1000 evrov kazni za neizvedeno vožnjo.
