Konec tedna vremenoslovci napovedujejo vremensko burno dogajanje, ki naj bi povzročilo tudi pozebo. Dežurni vremenoslovec na Agenciji za okolje (Arso) Branko Gregorčič je za Žurnal24 namreč napovedal, da nas bo v nedeljo preplavil polarni zrak, vendar bo pozeba verjetno nastopila v noči na ponedeljek ter najverjetneje še v kasnejši noči. "Začetek nizkih temperatur bo v nedeljo v visokogorju, nato pa še pri tleh. Prva polovica prihodnjega tedna bo verjetno marsikje prinesla negativne temperature," je povedal.
Kasnejše napovedi kažejo, da se bo v drugi polovici tedna ozračje segrelo, trenutno pa ne kaže na novo ohladitev. "Treba se je zavedati, da so ohladitve možne tudi v drugi polovici aprila. Ni nujno, da je to zadnja spomladanska ohladitev," je še opozoril.
Predvsem v ponedeljek, torek in sredo bodo jutranje temperature marsikje padle pod ničlo. "Izračuni se še spreminjajo, ampak vdoru hladnega zraka se očitno ne bomo izognili, saj gre skozi osrednjo Evropo," je zaključil Gregorčič.
KGZS tudi izdala opozorilo
Na KGZS pojasnjujejo, da ob opozorilu o nevarnosti pozebe, ki ga izda Arso, kmetijski strokovnjaki zavodov KGZS izdajo tudi priporočila ukrepov za zaščito pred pomladansko pozebo. Prav tako izdajo tudi priporočila kombinacije sredstev za dvig odpornosti in regeneracijo ob pojavu kritičnih temperatur za določeno sadno vrsto in fenološko fazo.
Dodali so, da večina pridelovalcev nima možnosti uporabe aktivne zaščite proti spomladanski pozebi, ki jo prinaša strokovna, pravočasna uporaba oroševalnega sistema. "Zato predlagamo nabor ukrepov, pridobljenih iz različnih virov, s katerimi lahko vplivamo na zmanjšanje škode, ki jo lahko povzroči spomladanska pozeba," so povedali.
Med drugim se proti posledicam pozebe preventivno borijo z izbiro lokacije sadovnjakov, kjer ni pričakovati pozeb, sicer pa priporočajo uporabo zaščitnih folij in koprenastih zastirk, uporabo parafinskih sveč, kurjenje ob robovih parcel in znotraj nasadov ter mulčenje.
Največ škode pozeba povzročila leta 2016 in 2017
Pozeba v naših krajih sicer ni osamljen primer. Nedavno je največ škode povzročila pozeba leta 2024 med 17. in 22. aprilom. Takrat so največ škode utrpeli prav sadjarji in vinogradniki, prizadeto pa je bilo tudi jagodičevje. Nizke temperature so največ škode povzročile predvsem na Krasu, v Spodnji Vipavski dolini in Goriških brdih.
Največje škode po pozebi v preteklih letih:
— ARSO vreme (@meteoSI) March 18, 2025
➡︎ 2012 (pozeba sredi aprila),
➡︎ 2016 (pozeba konec aprila),
➡︎ 2017 (20.–22. april),
➡︎ 2020 (pozeba konec marca),
➡︎ 2021 (druga dekada marca ter 6.–8. april)
➡︎ 2024 (med 17. in 22. aprilom).
🧵8/9
Leta 2021 je prav tako aprila Slovenijo prizadela pozeba. Takrat je Kmetijsko gospodarski zavod (KGZ) ocenil, da je bila povzročena škoda v višini med 40 in 50 milijonov evrov. Slednja naj bi bila primerljiva s škodo po pozebi v letih 2016 in 2017, ki je bila ocenjena na 45 milijonov evrov. Takrat so bili na udaru predvsem sadovnjaki in vinogradi, po podatkih ministrstva pa naj bi bilo poškodovanih 54.500 hektarjev površin.
Tudi letos je prišlo do pozebe. Nizke nočne in jutranje temperature so namreč sredi marca prizadele sadjarje celotne Primorske. Škoda je bila tudi do 100-odstotna. Kot je takrat za STA pojasnil vodja oddelka javne službe kmetijskega svetovanja na Kmetijsko gozdarskem zavodu (KGZ) Nova Gorica Vasja Juretič so bili prizadeti nasadi v Brdih, Vipavski dolini, na Krasu in Slovenski Istri. Končna škoda ocene sicer še ni jasna. Prizadete pa so bile zgodnje cvetoče sadne vrste, kot so marelica, breskev, nektrina in kaki, ponekod tudi zgodnje sorte hrušk.
))))) Samske ženske čakajo na vas na -- Sexy24.mom
Težka je ta kmetijska dejavnost, posebno vinogradniška. Pomladanska pozeba, nato preveč dežja, potem se začne suša in vmes oidij in peronospora. Potem pride jesen pa problem, ko nimajo dovolj posode za shranjevanje.....
Polarni mraz pomeni okoli -30'C !!!!