Born Free Foundation je v Sloveniji pod drobnogled vzela ZOO park Rožman, ZOO Ljubljana in Akvarij Terarij Maribor. Na 48 straneh dolgemu zapisu med drugim v skupnem pogledu ugotavlja, da sta izmed treh živalskih vrtov (od skupno šestih) dva pravilno licencirana, medtem ko za ZOO park Rožman ugotavljajo, da je napačno opredeljen kot "objekt, podoben živalskemu vrtu".
Za mnenje o poročilu smo vprašali tudi zgoraj omenjene živalske vrtove.
"Nismo klasičen živalski vrt"
Iz ZOO parka Rožman so nam sporočili, da niso klasičen živalski vrt, saj nimajo prestižnih živali, sponzorjev ali donatorjev.
"Začetek parka temelji izključno na pomoči in negi zavrženih ali poškodovanih živali. V preteklosti ni bilo nobenih predpisov s tega področja. Do leta 2003 ni to nikogar zanimalo. Bili smo deležni tudi posmehovanja stroke, ko smo poskušali tako ali drugače urediti status živalim. Nikjer ni bilo varuhov živali, ki danes tako goreče nastopajo v javnosti, še manj azila za prosto živeče živali, niti revizorjev Evropske unije, ki se za lep denar sprehajajo po Evropi in javnosti prodajajo svoja strokovna videnja. V bistvu pa se pozabijo ob prihodu predstaviti in se pozanimati, kaj sploh gledajo in ocenjujejo. V parku ima večina živali za seboj žalostno zgodbo, zato je tudi način dela z njimi povsem drugačen, kot je v klasičnih izključno tržnih ZOO-jih. Imamo zelo neposreden vsakdanji stik z našimi oskrbovanci, prosto se gibljemo med odraslimi divjimi prašiči, s kamelo, konji, psi in še s kom se pogosto odpravimo na sprehod po okolici. Tudi sestava živali v skupnih oborah je zelo raznolika, tako da se različne živali družijo med seboj – tega nekateri ne razumejo, zato sprašujejo po dodatni zaščiti in govorijo o nevarnosti in ogroženosti," je zapisal Jože Rožmanec, oskrbnik ZOO parka Rožman.
ZOO park Rožman torej ni klasičen živalski vrt. Po besedah Rožmanca si tega tudi ne želijo, saj je njegovo mnenje o klasičnih živalskih vrtovih deljeno. "V marsikaterem živalskem vrtu so živali samo nujno zlo. Na njihov račun tako posamezniki vlečejo več tisoč evrov mesečno, to pa opravičujejo s svojim strokovnim delom, ki pa je po mojem mnenju zelo vprašljivo in neprimerno."
"Ni dovolj velikega proračuna"
V Živalskem vrtu Ljubljana podobne akcije pozdravljajo, saj pomenijo premik v smeri večanja družbene občutljivosti do živali in prispevajo k njihovi dobrobiti.
Menijo namreč, da so živalski vrtovi s svojimi napori naredili ogromen premik od menažerij k sodobnim naravovarstvenim, kulturnim in izobraževalnim ustanovam. Vendar na žalost še vedno obstajajo tudi primeri slabih razmer in praks, ki so večinoma povezani s pomanjkanjem ustreznih finančnih sredstev.
"Zato ni glavno vprašanje, ali je treba živalske vrtove zapreti, temveč to, kako jih v njihovem prizadevanju za napredek podpreti. Če bo močna podpora temu cilju s strani civilne javnosti, lahko upamo tudi na premike v stališčih in zlasti ukrepih pri tistih subjektih, ki imajo moč in sredstva ta razvoj še pospešiti," poudarjajo v Živalskem vrtu Ljubljana.
Strokovna vodja Barbara Mihelič pa opozarja, da lahko tovrstno pobudo javnosti in iniciativ označimo za civilizacijski premik zavesti in dokončen prehod od zverinjaka do sodobnega živalskega vrta in skrbi za dobrobit živali.
"Žal ga očitno dosegamo s pobudami od spodaj navzgor in ne obratno, kot bi bilo prav. Slovenci ga bomo v stvarnosti dosegli šele z zamenjavo našega zverinjaka, opičjaka in ptičje stavbe. Pri tem lahko pomembno oziroma nepogrešljivo vlogo odigramo tudi volivci. Verjetno zaveza skrbi za živali ni vključena v prav veliko niti pričakovanj, niti predvolilnih programov, še manj proračunov. Pa naj gre za živalske vrtove ali zavetišča za živali. Čeprav ni zgledno, je vendarle najbolje v Ljubljani. Brez bogate dediščine znanj o zdravljenju in gojitvi divjih živali, ki smo jo živalski vrtovi kljub vsem negativnim platem ustvarili, bi bili danes na pragu izumiranja na stotine vrst povsem nepripravljeni (bosi). Pa tudi otroci ne bi vijoličasto risali samo krav."
