Država javne uslužbence, ki jim uspe poleg državnega denarja sredstva za svoj javni zavod pridobiti na trgu, nagrajuje z izplačilom delovne uspešnosti. Lani so proračunski porabniki tako izplačali za 4,8 milijona evrov dodatkov iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu. Večina kulturnih zavodov služi na račun oddajanja prostorov. Čeprav kulturniki zatrjujejo, da imajo za to izoblikovana merila, prireditve praviloma nimajo zveze z njihovo osnovno dejavnostjo.
Od diplom do spodnjic
Ljubljanska Opera je letos svojo dvorano oddala za snemanje televizijske oddaje Slovenija ima talent. V zadnjih dveh letih so gostili tudi prireditve Slovenka leta, stoletnico Borisa Pahorja in izbor podjetniških priznanj gazela. V Kinu Šiška potekajo modne revije, v kranjskem Prešernovem gledališču pa so gostili valeto, zasebno otroško prednovoletno rajanje, neko podjetje je tam organiziralo tudi prireditev za svoje jubilante. Muzej in galerije mesta Ljubljane so svoje prostore oddali bolgarskemu veleposlaništvu, imeli pa so tudi različne konference. Moderno galerijo za dogodke najemajo predvsem oglaševalske agencije. V Muzeju novejše zgodovine Slovenije so gostovala podjetja, ki so tam predstavljala svoje nove produkte, pa tudi fakultete s podelitvijo diplom.
Slačifantov nočejo gostiti
V Cankarjevem domu pravijo, da zaradi merila kakovosti v zadnjih dveh letih niso zavrnili nobene prireditve, kar po njihovem mnenju kaže, da predlagatelji premislijo smiselnost ponudbe: "Zagotovo se lahko zgodi tudi zavrnitev sprejema dogodka, če bi recimo kdo predlagal slačifante." Odklonili bi tudi tiste, ki spodbujajo sovražnost.
V ljubljanski Drami pravijo, da prostore zasebnikom oddajajo le, če so povezani s kulturo in umetnostjo ter to ne ovira njihovega programa. "V času gospodarske krize in recesije ima gledališče še bolj odgovorno nalogo. Obdržati mora estetsko kakovost in problemsko zahtevnost svojega programa," pojasnjujejo. Mestna knjižnica Ljubljana je v preteklosti zavrnila prireditelja, ki je želel prostor izkoristiti za promocijo svoje komercialne dejavnosti.
Zaslužek ne gre delavcem
Hiter pregled javnih kulturnih zavodov pokaže, da nekateri z veliko prireditvami zaslužijo malo, drugi pa prostorov praktično ne oddajajo. Kranjsko gledališče je tako prostore v letu 2012 oddalo 30-krat, a s tem zaslužilo le 16 tisočakov, medtem ko je ljubljanska Opera prostore oddala 16-krat in s tem zaslužila dobrih sto tisočakov. "Vendar je bil večji del kompenzacijske narave," opozarjajo. V Slovenskem narodnem gledališču Maribor svoje prostore oddajajo le v sklopu sponzorskih obveznosti, saj pravijo, da jim lasten program onemogoča komercialno dejavnost. Čeprav so v Operi letos zaslužili skoraj 170 tisoč evrov iz dejavnosti na trgu, delovne uspešnosti zaposlenim niso izplačali. Enako so ravnali v Prešernovem gledališču. "Ves dodatno zaslužen denar smo vložili v realizacijo lastnega programa," pravijo v Kranju.
Objekte je potrebno izkoristiti.