Svetovni dan Zemlje, ki ga že 52. leto obeležujemo 22. aprila, letos poteka v luči investiranja in oplemenitenja našega planeta. Na ta dan bodo okoljevarstveniki z različnimi dogodki po vsem svetu skušali opozoriti na pomen razvoja, inovacij in implementacij rešitev za preprečevanje podnebnih sprememb in degradacije okolja ter za zagotavljanje trajnostne prihodnosti. Glavni cilj je doseči partnerstvo za planet s sodelovanjem najrazličnejših deležnikov.
Dan Zemlje pomeni tudi ozaveščanje o posledicah podnebnih sprememb. V društvu Umanotera še danes predstavljajo razstavo Na vroči strani Alp, ki je na panojih predstavljena mimoidočim na Krakovskem nasipu v Ljubljani, prav tako pa njeno digitalno različico, ki prikazuje predvidevanja strokovnjakov o tem, v kakšni Sloveniji bomo živeli konec stoletja, če glede podnebnih sprememb ne bomo hitro in odločno ukrepali.
''Namen razstave ni vzbujanje strahu. Še je čas za spremembe, a ukrepati moramo takoj,'' so sporočili iz Umanotere.
V 2020 smo v Sloveniji po podatkih SURS z okoljskimi davki zbrali 1,3 milijarde EUR ali za 2,6 % več kot leta 2011, za varstvo okolja smo namenili 412 milijonov EUR (46 % več). Emisije toplogrednih plinov so v tem času upadle, povečuje pa se število vozil na elektriko ter količina ločeno zbranih komunalnih odpadkov.
MOP in ukrepi na področju okolja
Na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) so ob dnevu Zemlje poudarili skrb za ohranjanje okolja z investiranjem v planet in razvojne možnosti.
V MOP izpostavljajo, da se na področju Nature 2000 pospešeno izvaja 11 projektov, v skupni vrednosti 40 milijonov evrov, ki so sofinacirani iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in pokrivajo izboljšanje stanja evropsko pomembnih vrst in habitatnih tipov. V veljavi je tudi nov temeljni sistemski zakon na področju varstva okolja Zakon o varstvu okolja, ki uvaja načela krožnega gospodarstva, »onesnaževalec plača« in proizvajalčevo razširjeno odgovornost, na novo pa celovito ureja področje ravnanje z odpadki.
Sprejeta je bila Resolucija o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050, ko naj bi dosegli podnebno nevtralnost, ter uredbe za varovanje vodnih virov, več kot 20 jih je v pripravi. Aktivnosti potekajo tudi na področju zapiranja odlagališč in obnovljivih virih energije.
Letošnji naziv ''borca za Zemljo'' je prejel okoljevarstvenik in biolog David Attenborough na podlagi dolgoletnih prizadevanj za varstvo okolja, predstavljenih v svojih dokumentarnih filmih in knjigah.
Okoljski pesimizem se med Slovenci se povečuje
Slovenija je 18. aprila obeležila dan ekološkega dolga, kar pomeni, da smo porabili vse vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu. Slovenski dan ekološkega dolga se je z lanskega 30. aprila letos pomaknil pred dan Zemlje.
Ozaveščanje o našem planetu in o tem, kako ga lahko zavarujemo in zaščitimo, je namen svetovnega dneva Zemlje. Če bi vsi na svetu živeli kot prebivalci Slovenije, bi potrebovali 3,4 planeta v velikosti Zemlje, so navedli v Inštitutu za zdravje in okolje. Svet bi v povprečju potreboval 1,75 planeta, največ ali 5,1 planeta pa bi potrebovale ZDA, so izračunali.
Na Zemlji je 12,2 milijarde hektarjev produktivnih površin, kot so travniki, pašniki, obdelovalne površine in ribolovna območja. "To pomeni, da ima vsak prebivalec našega planeta približno 1,6 hektarja rodovitne površine za zadovoljevanje svojih potreb po naravnih virih, trenutni ekološki odtis slovenskega prebivalca pa v povprečju znaša 5,37 globalnega hektarja," so ponazorili v inštitutu.
Pred svetovnem dnevom Zemlje je Inštitut Mediana objavil raziskavo, ki kaže, da 47 odstotkov prebivalcev Slovenije meni, da je za zmanjšanje podnebnih sprememb prepozno. Skozi leta se pesimizem povečuje, saj se je pred dvema letoma s trditvijo strinjalo 35 odstotkov vprašanih. Po drugi strani pa je s trditvijo, da z lastnimi vedenjem lahko izboljšamo okolje, strinjanje izrazilo 78 odstotkov prebivalcev Slovenije.
