Razrešitev Stevanovića: "V zadnjih tednih se mi dogaja nekaj nenavadnega!"

V nadaljevanju preberite:

• Poslanci danes o odstavitvi Stevanovića in Avšič Bogovič
• Pod nobeno zahtevo ni zbranih dovolj podpisov
• Odločali bodo glasovi Demokratov

Poslanci danes odločajo o razrešitvi tako predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića (Resnica) kot podpredsednice Nataše Avšič Bogovič (Svoboda). Predvidenih je kar 13 ur razprave, glasovanje bo sprotno in tajno, kako se bo izšlo pa je odvisno od poslancev Demokratov, ki se sicer niso podpisali ne pod eno ne pod drugo zahtevo za razrešitev.

Razrešitev Stevanovića ni pod vprašajem:
Elena Zavadlav Ušaj iz Demokratov je medtem že sporočila, da poslanci Demokratov ne bodo glasovali za razrešitev Stevanovića ter, da so z njegovim delom zadovoljni. Demokrati so Stevanovića sicer podprli že ob imenovanju, so pa se takrat pojavili dvomi glede tega ali je poslanska skupina res glasovala enotno, kot je zatrjeval predsednik Demokratov Anže Logar, ki v parlament sicer ni izvoljen. 

Stevanović proti ustanovitvi preiskovalne komisije

Predlog za razrešitev Stevanovića so vložili poslanci Svobode, SD in Levice. Očitajo mu, da je na junijski seji z glasovanjem proti dnevnemu redu preprečil razpis opozicijske preiskovalne komisije glede vpletanja tujih obveščevalnih služb v slovenske volitve in obvodnega financiranja strank koalicije. Državni zbor namreč ni potrdil dnevnega reda izrednih sej, na katerih bi morali odločati o ustanovitvi preiskovalnih komisij. Proti je glasoval tudi Stevanović, ki je sejo sicer sklical.

Matija Sušnik/Državni zbor

Opozicija trdi, da bi moral prvi mož parlamenta zagotoviti ustanovitev komisije, ki jo je zahtevalo dovolj poslancev. "Predsednik DZ namreč hkrati opravlja funkcijo predstojnika zakonodajnega organa in je zato pri izvrševanju svojih pristojnosti zavezan višjemu standardu institucionalne odgovornosti. Prav zaradi tega njegovega ravnanja ni mogoče presojati zgolj z vidika svobodnega poslanskega mandata, temveč predvsem z vidika njegove dolžnosti zagotavljati ustavno skladno delovanje državnega zbora," pravijo predlagatelji. Ustavni pravniki Miro Cerar, Matej Avbelj, Ciril Ribičič in Albin Igličar so opozorili, da takšna praksa onemogočanja ustanovitve opozicijskih preiskovalnih komisij pomeni kršitev in zlorabo ustavnih določb. Ustava namreč določa obvezno ustanovitev preiskovalne komisije na zahtevo 30 poslancev.

"Ne gre na dolgo in široko navajati razlogov o neprimernosti gospoda Zorana Stevanovića za opravljanje funkcije predsednika državnega zbora zaradi kaznivih dejanj, za katera je bil v preteklosti pravnomočno obsojen, in jih je javnosti zamolčal, pri čemer moram, da mu ne delam krivice, dodati, da so obsodbe že izbrisane, in da je gospod Stevanović v luči zakona rehabilitiran. Prav tako ne bom preveč ponavljal dejstev o njegovi verodostojnosti, ki jo najbolj ponazarjajo prav prelomljene obljube notarsko overjenih izjav," pravi vodja poslanske skupine Svobode Borut Sajovic.

"Pokroviteljstvo in poniževanje nista dokaz moči, ampak dokaz oholosti oziroma napuha"

"Zgolj bežno se dotikam njegovega do poslanskih kolegic ponižujočega odnosa in nedostojne pocestniške politične retorike. Dostojnost ni salonska olikanost. Je zavedanje, da ima vsakdo, neodtuljivo pravico, do osebnega dostojanstva in sposobnost razumevanja, da političnega nasprotnika, še vedno priznavaš kot legitimnega predstavnika dela državljanov, in mu izkazuješ primerno spoštovanje. Pokroviteljstvo in poniževanje nista dokaz moči, ampak dokaz oholosti oziroma napuha. Napuh pa velja v krščanski teologiji, tudi v pravoslavni, za prvega najhujšega izmed sedmih naglavnih grehov. Ko se ponižujoč način komuniciranja normalizira na vodstvenih funkcijah, se meja sprejemljivega govora premakne tudi zunaj parlamenta. Ljudje nas opazujejo, kako govorimo, tisti, ki zasedamo vodstvene funkcije," je nadaljeval Sajovic.

Sajovic Stevanoviću očita populistično zavajanje, neresnicoljubnost ter sedenje na dveh stolih oziroma pretvarjanje, da je njegova stranka v opozicija. "Čeprav na drugi strani vseskozi, vseskozi omogoča vlado, in oblast Janeza Janše, ki v tem mandatu nemilostno uresničuje svoj dolgoročni projekt druge republike. Druge republike, s katero bi pahnili Slovenijo v prejšnje stoletje, in dosegli približek režima za katerega smo vsi skupaj v letu 1991 mislili, da smo mu končno ubežali."

Matija Sušnik/Državni zbor

"Kako lahko telefon sam sestankuje z najbogatejšimi državljani?"

Spomnil je na več zakonskih predlogov stranke Resnica s prvopodpisanim Stevanovićem. "Ti predlogi so dogovorjeni z vladajočo koalicijo in v neoliberalni maniri namesto moči ljudem dajejo moč kapitalu in so namenjeni razgrajevanju javnega sektorja, in naše socialne države. Tudi na tem mestu ne gre razglabljati o tem, kako lahko telefon sam sestankuje z najbogatejšimi državljani," pravi Sajovic, ki dodaja, da sicer predlog razrešitve ne pomeni moralne obsodbe ali obsodbe politike, ki jo zagovarja v DZ. "Naš cilj, namen današnjega dneva je zaščita integritete državnega zbora."

Stevanović: Ne bom se jim pustil!

"V zadnjih tednih se mi dogaja nekaj nenavadnega: ko hodim po Sloveniji, ko prihajam med ljudi, med upokojence, med delavce, med študente, predvsem med mlade, se zdi, da je običajni dober dan zamenjal popolnoma nek drug pozdrav, ki se mu reče ne se jim pustiti," pa pravi Stevanović. "In vedno odgovorim na enak način: Ne bom se jim pustil."

Predlog njegove razrešitve razume kot posledico političnega konflikta, ki se je po njegovi oceni začel pred volitvami. "Resnica nikoli ni sodila v klasično delitev na leve in desne. To je bila pač naša odločitev. Povedali smo, kaj zagovarjamo, napisali program, in ljudem obljubili, da bomo temu programu sledili, ne glede na to, kdo bo na oblasti," pravi Stevanović. "Pritiski so postali močnejši, ko so raziskave javnega mnenja začele kazati, da lahko pridemo v državni zbor. Še močnejši so postali, ko smo zavračali politične dogovore, ki niso bili skladni s tem, kar smo obljubili pred volitvami," še našteva. "Če katerakoli politična opcija po volitvah nima dovolj glasov za sestavo vlade, razlogov enostavno ne more iskati pri tistih, ki svojih glasov niso dobili za to, da bi po volitvah pozabili na svoje predvolilne obljube. Mi smo svoje obljube držali, rekli smo, da v vlado ne bomo vstopili, in nismo," pravi Stevanović, ki je pred volitvami overil izjavo o nesodelovanju z Janšo, nato pa je Resnica glasovala za potrditev Janševe vlade. "Podprli pa smo oblikovanje vlade, ki je bila takrat dejansko sploh edina na mizi in katere koalicijska pogodba je povzela večino naših programskih izhodišč, za katere smo dobili mandat svojih volivcev. Pa to ni bila poroka. To sploh ni bila politična kapitulacija, predvsem pa ni bila prodaja. Bila je politična odločitev, za katero smo sami prevzeli odgovornost," je znova ponovil Stevanović.

"Od takrat naprej imam pa pogosto občutek, da del politike, v resnici ne obravnava kot političnega tekmeca, ampak kot problem, ki ga je enostavno treba odstraniti. Pritiski, osebne diskreditacije, zgodbe izpred desetletij, napadi na posamezne poslance, poskusi ustvarjanja vtisa, da je z nami že samo po sebi nekaj narobe. Danes je pred nami še predlog za razrešitev predsednika državnega zbora, ki je zame največji dokaz, da delam nekaj prav," še meni Stevanović.

"Nikoli nisem zavestno uporabil funkcije predsednika državnega zbora za to, da bi utišal političnega nasprotnika. In to v parlamentu, ki je izjemno politično razdeljen. Mogoče najbolj v zgodovini. Prav zato sem še danes prepričan, da je v takih okoliščinah predsednik državnega zbora tisti, ki ne pripada enemu od dveh političnih polov, edina logična izbira. Ker lahko stoji na sredini. Pa ne politično, ali pa brez stališč. Ampak kot predsednik enako oddaljen od vseh," pravi Stevanović. "Kje se konča pristojnost predsednika in kje se začne odgovornost državnega zbora kot kolektivnega ustavnega organa? Ali predsednik državnega zbora lahko skliče sejo? Lahko in sem jo. Ali lahko na predlog dnevnega reda uvrsti zahtevano točko? Lahko in sem jo. Ali lahko omogoči odločanje? Lahko in sem ga. Ali lahko predsednik poslancem ukaže, kako morajo glasovati? Ne more in ne sme. Ustava hkrati varuje institut parlamentarne preiskave in svobodno izvrševanje poslanskega mandata, in prav zato vprašanja, ki so se odprla, zaslužijo resno ustavnopravno obravnavo in ne poenostavitve, o kateri je rezultat glasovanja državnega zbora osebno odgovoren človek, ki je sejo vodil," pa Stevanović razlaga postopke v državnem zboru. 

Matija Sušnik/Državni zbor

"Jaz se nikogar ne bojim!"

"Še nekaj morate razumeti, dragi moji. Predvsem to. Jaz se nikogar ne bojim. Nikogar, ne sovražim in proti nikomur ne vodim vojne. Tistim, ki me podpirajo, sem hvaležen. Tistim, ki me kritizirajo, priznavam pravico do kritike. Tistim, ki predlagajo mojo razrešitev, priznavam pravico do svoj predlog predstavijo državnemu zboru. Sam pa danes stojim za svojimi dejanji. Za vsako svojo odločitev sem pripravljen prevzeti odgovornost. Ne bom pa prevzel odgovornosti za dejanja, ki jih nisem storil, za besede, ki jih nisem odrekel, izrekel ali za odločitve, ki jih je sprejel državni zbor kot celota," zaključuje Stevanović. "Na začetku svojega mandata sem dejal, da moramo graditi mostove ne zidov, danes temu dodajam samo še nekaj. Most ima smisel, samo če zdrži takrat, ko gre čez njega težek promet. In zdaj je tak trenutek. Jaz bom stal, mirno, pokončno, brez sovraštva, brez maščevanja. In še naprej bom delal tako, kot sem obljubil prvega dne. Kot prvi med enakimi."

Nekdanja predsednica DZ prav tako blokirala ustanovitev preiskovalne komisije

"V konkretnem očitanem primeru je predsednik državnega zbora izredni seji sklical. Na dnevni red je uvrstil zahtevane točke, nato je o dnevnem redu odločal državni zbor. Večina poslancev je glasovalo tako, da dnevni red ni bil potrjen, za to preiskovalni komisiji nista bili odrejeni. Stevanović je pri tem poudaril, da odločitev večine poslancev ni odločitev predsednika državnega zbora. To je bistveno," je dejal vodja poslancev Nove Slovenije Janez Žakelj. Spomnil je na delovanje koalicije v času Golobove vlade, ko naj bi takratna predsednica DZ prav tako blokirala ustanovitev opozicijske preiskovalne komisije. "Ustavni pravniki so podali mnenje, da mora biti spoštovana ustavna pravica tretjine poslancev do ustanovitve preiskovalne komisije, a je to veljalo tudi v prejšnjem sklicu. Takrat se nad ravnanjem takratne predsednice niste pritoževali, kaj šele zgražali. In prav zato se mi zdi ključno, da se pri tem predlogu ne odločamo na podlagi osebnih simpatij, političnih zamer ali selektivnega spomina. Odločamo se na podlagi konkretnih dejanj in konkretnih pristojnosti," je dejal Žakelj.

Stevanović zapustil dvorano

Andreja Katič iz SD je Stevanoviću očitala spuščanje v vsebinske polemike s poslankami in poslanci in samovoljno določanje meja dopustne razprave. "Predsednik državnega zbora mora biti prvi varuh ustave, ne pa sodelavec pri njenem obhodu. Predsednik parlamenta mora v trenutku, ko se večina in manjšina znajdeta v ostrem političnem sporu, stati na strani pravil postopka in ustavnih jamstev, ne pa na strani politične koristi kateregakoli tabora," je dejala Katič.

"Žal mi je, da predsednika trenutno ni v tej dvorani. Kljub temu da trdi, da spoštuje različna mnenja in vse poslanke in poslance, je po svojem govoru dvorano zapustil in nas očitno ne namerava poslušati," je dejala vodja poslancev Levice Asta Vrečko. Ponovila je, da je Stevanovićeva stranka Resnica podprla Janšo za mandatarja in s tem omogočila "najbolj desno vlado v zgodovini Slovenije". "Funkcijo, ki jo ima, uporablja kot transakcijsko sredstvo za omogočanje vlade Janeza Janše." 

Poslanec Resnice Nedeljko Todorović je medtem menil, da predlagatelji iz vrst opozicije niso navedli nobene konkretne kršitve ustave ali poslovnika državnega zbora. Poslanka Svobode Andreja Rajbenšu pa je poudarila, da so predlog vložili zaradi zaščite parlamenta, ki pripada vsem državljanom in ne vladajoči večini. Tudi ona je Stevanoviću očitala pristransko vodenje sej, nedostojno retoriko ter zamolčanje preteklih sodnih obsodb, za katere se v javnosti nikoli ni opravičil. "Čez nekaj let se najbrž nihče več ne bo spraševal, le kaj si je mislil Zoran Stevanović. Spraševali pa se bodo, kaj so si mislili poslanci, ki so ga postavili na čelo parlamenta, in tisti poslanci, ki so ga tam tudi ohranjali."

"Sam sem že dolgo poslanec v parlamnetu in lahko rečem, da je njegovo vodenje zelo dobro, da ne rečem odlično v tem trenutku. Imeli smo v prejšnjem mandatu vodenje predsednice Klakočar Zupančič, ki ste jo opisovali vsi v opoziciji v svojih izvajanjih. V veliki meri so ta ravnanja, ki jih pripisujete Zoranu Stevanoviću, praktično slika gospe Klakočar Zupančič v prejšnjem mandatu. Še več, ona se je osebno izjavila, da bo poslovnik izvajala tako, kot si sama zamišlja," je povedal poslanec SDS Danijel Krivec. "Glede nepristranskosti v prejšnjem sklicu je bilo to kršeno praktično na vsaki seji, da ne govorimo o tem, kako ste komentirali gospoda Stevanovića v smislu, da se vtika v razprave poslancev in da komentira posamezne razprave. To je bila praksa ravno v prejšnjem mandatu gospe predsednice." 

Če gre Stevanović, naj gre še Avšič Bogovič

Po glasovanju o razrešitvi Stevanovića bodo poslanci razpravljali in odločali še o razrešitvi podpredsednice državnega zbora Avšič Bogovič. To so predlagali poslanci SDS, NSi, SLS, Fokus in del Resnice. Očitajo ji, da na seji 28. avgusta poslancev med vodenjem sej ni obravnavala enako in nepristransko. Avšič Bogovič predlog razume kot preusmerjanje pozornosti, v opoziciji pa potezo vidijo kot izkazovanje moči parlamentarne večine, kot odgovor na predlog razrešitve Stevanovića. 

Saša Despot

DZ ima tri podpredsednike, po dve mesti običajno pri tem pripadeta koaliciji, eno pa največji opozicijski stranki. Ob Avšič Bogovičevi trenutno podpredsedniški mesti zasedata še Danijel Krivec iz SDS in Franc Križan iz Demokratov.

Na seji sta si Stevanović in Avšič Bogovič tudi izmenjala očitke glede uporabe poslovnika. Stevanović je že takrat zagrozil z možnostjo zbiranja podpisov za njeno razrešitev. "Skrbi me, gospa Avšič Bogovič, da potem mogoče niti niste primerni za opravljanje podpredsedniške funkcije. In skrbi me, da bomo morali začeti zbirati podpise za vašo razrešitev," je dejal Stevanović.

dezurni@styria-media.si