Predsednica države Nataša Pirc Musar je po pogovorih s predstavniki strank sporočila, da ugotavlja, da nihče ne uživa potrebne podpore za izvolitev za predsednika vlade, zato bo posvetovanja z vodji poslanskih skupin nadaljevala. Kdaj bo naslednji krog pogovorov še ni znano.
Spomnimo: Špekulacije o Janševi vladi
Ustanovna seja državnega zbora je sicer nakazala možnost za oblikovanje vlade predsednika SDS Janeza Janše, a je ta danes po posvetu s predsednico zatrdil, da SDS ne sestavlja vlade. V SDS pa so pripravljeni na vse scenarije - bodisi da ostanejo v opoziciji, sestavijo vlado ali pa se ponovno preizkusijo na volitvah, je dodal.
Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob, ki kot premier opravlja tekoče posle, pa je dejal, da se v Svobodi veselijo dela v opoziciji. Morebitno novo koalicijo na desni je označil za "koalicijo prevarantov", ki da ne bo imela dolgega veka.
Da se aktualna vladna koalicija seli v opozicijo, sta ocenila tudi prvaka koalicijskih strank SD in Levice. Predsednik SD Matjaž Han in sokoordinator Levice Luka Mesec sta ocenila, da obrisi nove koalicije na desni sredini kažejo pri ravnanju teh strank v državnem zboru. "Nima smisla, da nekateri igrajo zgodbe, kot da nič ni, ko vidimo, da se vlaga zakonodaja, da se sklicujejo izredne seje državnega zbora," je dejal Han. Za Mesca pa sta sestavljanje drugačne vlade ali predčasne volitve "veliko boljše možnosti kot ta, ki se trenutno nakazuje kot najbolj realna".
Vodja poslancev NSi, SLS in Fokusa Janez Cigler Kralj je medtem ponovil, da delajo vse, da bi prišlo do desnosredinske koalicije, ki bi imela rezultat tudi v desnosredinski vladi. "Mi bomo naših devet podpisov prispevali tistemu ali tisti, ki bo lahko na desni sredini pokazal potenco, da lahko sestavi neko desnosredinsko vlado," je dejal. Če do desnosredinske vlade ne pride, so pripravljeni tudi na delo v opoziciji, medtem ko predčasne volitve ne bi bile dobra opcija za državo v aktualnih razmerah.
Vodja poslancev Demokratov Franc Križan je medtem dejal, da nadaljujejo pogovore o sestavi koalicije z vsemi in da jim nihče ni bolj ali manj všeč. Na več novinarskih vprašanj, če to pomeni, da so po petkovem umiku iz pogajanj z Robertom Golobom vendarle pripravljeni nadaljevati pogovore tudi s Svobodo, ni neposredno odgovoril. Je pa dejal, da se bodo pogovarjali s tistimi, ki jih jemljejo kot resnega partnerja in ki komunicirajo prek njihovega predsednika Anžeta Logarja. Želijo pa si raznobarvne vlade.
Da so se v stališčih skupaj s t. i. tretjim blokom vsebinsko najbolj približali SDS, pa je medtem dejala vodja poslanske skupine Resnica Katja Kokot. Pogajanja o tem, kdo bo prihodnji mandatar, pa po njenih besedah v poslanskih skupinah desne sredine še potekajo. Na vprašanje, ali bi Resnica za mandatarja podprla tudi predsednika NSi Jerneja Vrtovca, pa je odgovorila, da je tudi to "ena izmed zanimivih možnosti". Ob tem je zatrdila, da bodo v stranki "naredili vse", da do predčasnih volitev ne pride.
Predstavnika narodnih skupnosti po posvetu pri predsednici svojih stališč nista predstavila javnosti.
Postopek izvolitve mandatarja
Kot kaže, trenutno torej kandidata, ki bi imel že v žepu 46 glasov, še ni. Po neuradnih informacijah je bila sicer v posvetih navržena tudi možnost za razmislek o tretjem mandatarskem kandidatu, ki torej ne bi bil prvak ene od dveh največjih parlamentarnih strank. Ta možnost je sicer manj verjetna in bi bila presenečenje. Med možnimi pa je zaokrožilo ime prvaka NSi Vrtovca, navrženo naj bi bilo tudi ime predsednika SD Hana.
V prvem krogu lahko kandidata za mandatarja predlaga le predsednica republike, po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin lahko to stori najpozneje v 30 dneh po ustanovni seji državnega zbora, torej do 10. maja.
Pirc Musar je že povedala, da bo to storila, če se bo za izvolitev nakazala zadostna večina, torej najmanj 46 glasov. V tem primeru mora državni zbor najprej 48 ur in najpozneje sedem dni po vložitvi predloga glasovati o kandidatu za mandatarja. Predsednika vlade voli državni zbor z večino glasov vseh poslancev, glasovanje pa je tajno.
Če se ne nakazuje zadostna večina za izvolitev, pa se lahko predsednica odloči, da kandidata v prvem krogu ne predlaga. O tem obvesti državni zbor.
V tem primeru, pa tudi v primeru, če kandidat ob prvem glasovanju ne dobi potrebne večine glasov, steče drugi krog iskanja mandatarja. V tem krogu pa lahko ob predsednici republike kandidate predlagajo tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. To lahko storijo v 14 dneh. Če je vloženih več predlogov, se glasuje o vsakem posebej, najprej o kandidatu predsednice, če ta ni izvoljen, pa še o drugih po vrstnem redu vloženih kandidaturah.
V primeru neizvolitve mandatarja tudi v drugem poskusu, se lahko državni zbor v 48 urah odloči še za tretji krog glasovanj. Tedaj je za izvolitev potrebna zgolj navadna večina opredeljenih glasov navzočih poslancev.
Če ni izvoljen noben kandidat, predsednica republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve.
Če je izvolitev mandatarja uspešna, pa mora novoizvoljeni premier najpozneje v 15 dneh po izvolitvi državnega zbora predlagati imenovanje ministrov. Šteje se, da je vlada nastopila funkcijo, če sta imenovani več kot dve tretjini ministrov, pri čemer se ne vštevajo ministri brez resorja.
Ender3 shranjuje tudi svoje umotvore in jih prepisuje od samega sebe. Upam, da so tudi bralci gotovili, da se venomer ponavlja.
razpisi ze 1x ponovno volitve pa resen problem.....itaq nobena stran nebo uspela sestavit.....desni nebodo s Stevotom stabilni......levi pa ga po vsemu tud nočejo več + Logar 1x bi pa 1x nebi-odvisno kolk dobro mu ga Evica povleče....
Janši se z vlado prav nikamor ne mudi. Na dan prihajajo pričakovani rezultati Golobove vlade, pri čemer je nateg z dolgotrajno oskrbo in dodatnim guljenjem upokojencev, ki naj bi Gokoba večinoma volili, še najmanjsi problem. Pod famozni interventni, kakor razvojni… ...prikaži več zakon, se v SDS zato tudi niso podpisali, ker dobro vejo kaj sledi. Da je hec še večji, bi zdaj število ministrstev na staro številko zmanjšali kar Gokobovi. Naj kar počakajo, jih bo še manj.