"Strateškega kupca, ki bi kupil Intereuropo, ne vidim. Niti za cent ne, dokler ni sanirana," meni predsednik nadzornega sveta družbe Bruno Korelič. Odločitve o dokapitalizaciji lastniki te logistične družbe (večina jih je povezana z državo) še niso sprejeli, prav tako ni znano, ali bodo banke svoje terjatve spremenile v lastniški
delež.
Neuspešno je tudi iskanje kupcev za ruski logistični center Čehov in nepotrebne nepremičnine. Korelič meni, da če rešitve ne bo, koncern čakajo velike težave z odplačevanjem dolga, ki trenutno znaša 180 milijonov evrov. Za danes je sicer sklicana skupščina Intereurope, na kateri bodo delničarji med drugim odločali o lanskoletnem poslovanju, podpori upravi in drugačnem obračunavanju plačila nadzornikom (glede na nova pravila).
Rusija gor, Balkan dol
Slika poslovanja Intereurope se po zadnjih objavah sodeč popravlja. Koncern je v prvem letošnjem četrtletju posloval z dobičkom iz rednega poslovanja, kar je prvič po izbruhu krize, čiste prihodke od prodaje pa je glede na prvo četrtletje lani povečal za skoraj 30 odstotkov. Neuradno smo izvedeli, da naj bi bili zadovoljni s poslovanjem v Sloveniji, Rusiji in Ukrajini, slabše pa naj bi jim šlo na Balkanu.
Zanika fiktivne posle
Namige, da bo Intereuropa s fiktivnimi pogodbami odplačala nekdanjega svetovalca vlade za ustanovitev logističnega holdinga Hartmuta Mehdorna, pa Korelič ostro zanika. Podjetje Mehdornovih svetovalcev, Roland Berger, je za Intereuropo pripravilo načrt finančnega prestrukturiranja, a je pogodbeni znesek po Koreličevih besedah nekajkrat manjši od tistega, ki naj bi ga Mehdorn zahteval od naše vlade (slabega pol milijona evrov).
