Primer Natalije Markač prikazuje, kako navadni državljani, ki se želijo pritožiti nad delom CSD in inšpektorjev, skoraj povsod naletijo na gluha ušesa.
''Naletela sem na ignoranco, zapiranje vrat, izgovarjanje, da nimajo nobenih podlag za ukrepanje. A ne bom odnehala, saj imam dokaze, da so strokovne delavke dokumente, ki se tičejo mojega primera, ponarejale. Te tudi niso ugotavljale resničnosti izjave mojega bivšega moža, ne v šoli, ne pri prijateljih, sorodnikih – bilo je dovolj, da je rekel, da ne kuham in ne perem. A to ne bi bilo sporno, če ne bi teh nepreverjenih izjav potem servirale sodišču kot dejstva, zraven pa priložile začasno odločbo, iz katere se jasno vidi, da so materi njeni otroci odvzeti. Sporočilo, ki ga je sodišče dobilo, je bilo, da mati ni kandidat za dodelitev, zato se je iskala rejniška družina za moji hčeri," je neustavljiva Markačeva.
Državno pravobranilstvo, ki sicer mora zagovarjati državo, saj CSD sodi pod ministrstvo za delo, je "priznalo“, da je bil vzrok odvzema otrok izjava moža.
Organi upoštevajo stroko
In čeprav je direktor socialne inšpekcije Peter Stefanoski dvakrat preverjal delovanje CSD Ravne in celo ugotovil nepravilnosti, je v svojih poročilih zadevo prikazal drugače. "Ravno to je problem," prav Markačeva, saj vsi nadaljnji ukrepi temeljijo na teh poročilih, tudi ukrepi policije ali tožilstva. ''Organi pregona niso strokovnjaki na tem področju, zato upoštevajo mnenja stroke," dodaja Markačeva.
''Poglejte, moje ugotovitve so z ugotovitvami upravnega inšpektorja skoraj identične, čeprav sem ocenil, ker je zadeva iz leta 1999, da nima smisla ukrepati, ker se zadeva ne bi v ničemer spremenila," Stefanoski potrjuje zgornje navedbe Markačeve.
Upravni inšpektor Franc Ploz je ugotovil, da CSD od leta 1999 do februarja letos ni izdal končne odločbe o prenehanju rejništva. Pravnoformalno je starejša hči še vedno odvzeta, pravi Markačeva. CSD Ravne je 12. marca letos izdal sklep, s katerim je upravni postopek iz leta 1999 ustavil, začasno odločbo iz marca 1999 o začasni namestitvi otrok v rejniško družino z 22. aprilom 1999 pa razveljavil.
Zoper to se je Markačeva pritožila, ''saj je bila vrsta odločitev glede varstva in vzgoje ter stikov z otrokoma sprejetih prav na podlagi te odločbe, ki jo želi CSD zdaj razveljaviti," pravo Markačeva.
''Dejstvo je, da bi CSD moral postopek ustaviti 22. aprila 1999, ko ni bil več stvarno pristojen za odločanje, saj sta starša na sodišču sklenila poravnavo, da se otroka namesti v rejništvo," je prepričan Stefanoski.
Delavke v sramoto stroki
''Ekipa CSD leta 1999 ni hotela poslušati matere otrok, odvzem pa so utemeljili le z nepreverjeno izjavo očeta," je prepričan tudi Matic Munc, do pred kratkim strokovni delavec na CSD Moste Polje. ''Takšni strokovni delavci ne bi smeli nikoli več opravljati del in nalog na področju zaščite otrok in obravnave družin ter so v sramoto naši stroki," še dodaja.
''Mislim, da je bistvo problema v tem, da zakonodaja nalaga centrom dejavnosti, ki so v nasprotju z njihovim kodeksom dela, strokovno usposobljenostjo in osvojenim znanjem," pa je prepričana Vida Berglez iz Združenja Moč za zaščito otrok, ki ne morejo živeti pri starših. Zakonodaja, dodaja, jim namreč daje pristojnosti odločanja ter preiskovalnih in represivnih dejanj v najgloblji intimi posameznikov.
"Najprej uporabnikom svetujejo, potem odločajo med vsemi njimi, nato svojo vpletenost še nadzirajo. Socialna stroka bi morala biti uporabnikom na voljo za pomoč, informiranje in podporo pri težavah. Kakor hitro so socialni delavci v drugih vlogah, očitno prihaja do problemov z uporabniki v smislu primera Markač. Natalija si ni mogla nič izbrati in nikogar na centru uporabiti za pomoč pri svojih pravicah. Za takšne dejavnosti imamo v naši družbi za to usposobljene organe in sodišča," je prepričana Berglezova.
