Čestitke ob prenovi vašega prodajnega centra. Najprej me zanima, v čem se ta trgovina razlikuje od prejšnje in ostalih?
Predvsem smo dali dosti poudarka boljšemu stiku med uporabnikom in našim zaposlenim. V tem smislu, da so mize malo bolj ločene, da se ustvari neka zasebnost v komunikaciji in da se s tem tudi lažje oba posvetita pravzaprav temu, kar je namen tega centra, in to je, da predstavimo čim boljše to, kar ponujamo, in da najdemo tisto rešitev, ki je za uporabnika najbolj primerna. To običajno zahteva tudi nek čas, zahteva na nek način tudi neko intimnost prostora, predvsem pa zahteva tako zelo neposredno komunikacijo in ta koncept to omogoča. Drugi element pa je, da je zelo odprto, zračno, se pravi, da je tematsko usmerjeno. Mladi, družine, dodatno oprema starejši. Skratka, vsak, ki pride v ta prostor in še ni v tistem zagonu končnega dogovora, gre v eno od teh tematskih ali na več tematskih skupin, pridobi neke osnovne informacije in se potem spusti v ta bolj neposreden prostor.
Zamenjali ste tudi prostore. Kako to, da ste se odločili za menjavo prostorov?
Pravzaprav smo imeli prej dva prostora in smo to združili v en prostor. Namen je seveda ravno ta, da razširimo in da naredimo zadevo bolj zračno, bolj pregledno, veliko bolj je viden center tudi seveda iz zunanje strani. Tako da pričakujemo, da predvsem glavna zadeva je seveda privlačnost, da pritegnemo, da vsak obiskovalec, ki ima nek komunikacijski ali pa telekomunikacijski izziv ali željo ali potrebo, vstopi v prostor in je od tod naprej v dobrem razpoloženju in v dobrem, zdravem občutku pripravljen tudi na neke nakupne odločitve.
Omenili ste, da bodo verjetno sledili še drugi centri s podobno prenovo. Imate že konkretne načrte?
Da, sledi prodajni center v centru Ljubljane, na Čopovi ulici. Vse ostale bomo pa potem prenavljali postopoma. Verjamemo, da je ta potreba po neposredni komunikaciji sicer zelo pomembna, hkrati se pa zavedamo tudi, da je vsaka taka izgradnja centra zahtevna finančno in zato vedno gledamo tudi na profitabilnost takih enot.
V govoru na otvoritvi novega prodajnega centra v Cityparku ste omenili tudi digitalizacijo. Za koliko le-te ste se odločili?
Digitalizacije se v resnici ne da šteti. Glavni cilj pa je osvoboditi zaposlene tistih del, ki so rutinska, ponavljajoča se itd. Skratka stvari, ki bi jih v resnici morali že zdavnaj prevzeti stroji in ki zdaj z umetno inteligenco postajajo vse bolj rešljivi.
Koliko umetne inteligence ste vključili v nov prodajni center. Vemo, da danes umetna inteligenca dela že marsikaj, tako da je bila verjetno vaša odločitev, koliko jo sploh implementirati, da je ne bo premalo in da je obenem ne bo preveč ...
Najprej smo naslovili dve področji. Prvo je pomoč, torej neposredna pomoč našim zaposlenim. Tu gre predvsem za širšo uporabo naprednejšega Copilota, ki predvsem pomaga in skrajšuje nekatere procese, pripravo dokumentacije, pripravo sklepov, odločitev, asistira uporabnikom in pomaga pravzaprav pri vsakodnevnem delu uporabnikom, kar pa načeloma še ne nadomešča celotnih procesov, ampak bistveno prihrani čas in poveča kakovost izdelanega in pripravljenega.
Bi se lahko v prihodnosti zgodilo, da pride uporabnik v vašo trgovino, vidi izdelek in ima zraven zaslon, na katerem samo klikne več o tem izdelku in mu umetna inteligenca predstavi izdelek, morda primerjavo s starejši verzijo telefona?
Gotovo tudi to, ampak v tej komunikaciji, ko prideš v trgovski center, praviloma vseeno pričakuješ človeške stike. Zato mislim, da bodo v fizičnih lokacijah prisotni človeški stiki, v digitalnih komunikacijah, se pravi tam, kjer gre za čisto digitalni kanal, pa bo pomembno predvsem to, da bo ta izkušnja čim bližje oz. čim bolj podobna človeškemu stiku. Se pravi, umetna inteligenca bo na nek način simulirala ta človeški stik. Ampak v fizičnem prostoru bodo še ljudje, vsaj po našem mnenju, še vedno pričakovali fizične stike in fizične zaposlene, ki tudi razumejo in prepoznavajo tiste stvari, ki jih v digitalnem kanalu ni mogoče. Se pravi, predvsem mimiko, odnos uporabnika, zaskrbljenost, vse te stvari, ki jih pravzaprav v digitalnem kanalu ne moreš prepoznati.
Pa opažate kakšne razlike med starostnimi skupinami, npr. med skupina 18-25 let, 25-45 let, nad 65 let. Verjetno imajo te skupine kar različna pričakovanja, različne zahteve. Kako jih naslavljate?
Pravzaprav da in ne. Seveda je za osebne stike navdušenje nad tem večje pri starejših in malo manjše pri mlajših, vendar je to zelo generalizirano. Menim, da se vsi navajamo na te kanale, da vsi iščemo najboljše in to je zelo odvisno tudi od konteksta, prostora, težave, ki jo rešuješ, tako da ne verjamem, da bi bile razlike tako ogromne, da bi en kanal bil samo za eno starostno skupino, drugi pa za drugo. Mislim, da se bo to dosti prepletalo, vse skupaj pa je zelo odvisno ravno od tega konteksta in cilja, ki ga ima uporabnik.
dezurni@styria-media.si
