Ne le štipendije in pokojnine, država izplačuje tudi priznavalnine

Država več kot kot dvesto ljudem izplačuje priznavalnine, ki se podeljujejo na treh različnih pravnih podlagah.

Republiška priznavalnina je enaka razliki med zneskom 771,62 evra in višino pokojnine, prizna pa se lahko tudi kot dodatek k družinski pokojnini. Republiške priznavalnine prejema še 24 uživalcev, povprečni znesek znaša 159,14 evra.

Priznavalnine zaradi zaslug na področju kulture prejema več kot dvesto ljudi, povprečni znesek znaša 322,70 evra. Med prostovoljnimi učitelji slovenskega jezika priznavalnine prejema 12 ljudi, povprečno dobijo 1470 evrov na leto, kar je 123 evrov na mesec.

Zakon o republiških priznavalninah je bil sprejet leta 1971, priznavalnine pa so bile namenjene "občanom, ki imajo posebne zasluge za nacionalni obstoj, za zmago narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije, za razvoj socialistične družbene ureditve, za splošni napredek slovenskega naroda in za napredek njegove kulture, umetnosti in znanosti".

Posebne zasluge imajo "občani, ki so posebno zaslužni za obrambo in celovitost slovenskega ozemlja in za pravice narodnih manjšin, občani — predvojni člani komunistične partije in organizatorji naprednih delavskih gibanj, udeleženci velike oktobrske revolucije in španske državljanske vojne, občani, ki so posebno zaslužni za narodnoosvobodilni boj — narodni heroji, imetniki 'Partizanske spomenice 1941', komandni in drug vodilni kader v vojaških enotah odredov, brigad in višjih vojaških enot ter vodilni člani okrožnih in višjih političnih vodstev, občani, ki so posebno zaslužni organizatorji gospodarstva in družbenih dejavnosti v povojni socialistični graditvi ter občani, ki so posebno zaslužni za razvoj in ugled slovenske kulture, znanosti in umetnosti".

Večina s seznama prejemnikov ima zasluge v narodnoosvobodilnem boju

Čeprav je priznavalnina namenjena tudi kulturnikom, znanstvenikom in umetnikom, je iz seznama prejemnikov (avgusta leta 2005), ki so nam ga posredovali iz vladnega urada za komuniciranje razvidno, da je ogromna večina prejemnikov priznavalnino dobila zaradi zaslug v narodnoosvobodilnem boju. Na 13 let staremu seznamu je več kot sto ljudi, kar pomeni, da je večina že pokojnih, zdaj je prejemnikov le še 24.

Na seznamu sta le dva prejemnika, ki priznavalnino prejemata zaradi osamosvojitvene vojne. Gre za otroka Stanislava Požarja, ki je bil civilna žrtev vojne za Slovenijo. Kot mehanik je na topovih tankov, ki so bili v pivški vojašnici (ta se od leta 2012 imenuje po njem) odstranil udarne igle, tako da so bili neuporabni. Umrl je, ker voznik ni ustavila osebnega avta na kontrolni točki vojašnice v Hrastju, zato so vojaki streljali nanju in Požarja, ki je bil sopotnik, ubili.

Vlada po letu 2002 ni podelila nobene republiške priznavalnine več, zadnjo je dobila soproga umrlega veleposlanika, pred tem ima zadnja odločba letnico 1998.

Kulturnikov desetkrat več, tudi izplačilo je višje

Se pa na drugi zakonski podlagi podeljujejo priznavalnine kulturnikom, lani je bilo podeljenih 14, in učiteljem dopolnilnega pouka slovenščine v tujini.

Na področju kulture je prejemnikov več kot dvesto, povprečni znesek je 322,70 evra. Priznavalnina je neke vrste dodatek, ki pokojnino zviša na 771,62 evra.

Med prejemniki so na primer kipar Mirsat Begić, avtorica besedil za mnoge zimzelene popevke Elza Budau, igralec Rade Šerbedžija, jazzist Drago Gajo, pevci Andrej Šifrer, Alfi Nipič, Nace Junkar, Edvin Fliser ter Elda Viler.

Republiška priznavalnina na področju kulture se podeljuje na podlagi zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo in uredbe o republiških priznavalninah na področju kulture.

Če vsaj 15 let brezplačno poučuješ slovenščino ... 

Priznavalnino lahko dobijo tudi učitelji, ki so slovenščino v tujini brez plačila poučevali vsaj 15 let. Pogoj je, da so stari vsaj 70 let in imajo status repatriirane osebe. Priznavalnina se odmeri v višini 30 do 45 odstotkov osnovnega zneska minimalnega dohodka po predpisih o socialno-varstvenih prejemkih, za 15 do 20 let je 30 odstotkov tega dohodka, za nad 30 let pa 45 odstotkov.

Po podatkih urada za Slovence v zamejstvu in po svetu to priznavalnino prejema 12 ljudi, ki so za celotno leto 2017 prejeli od 1.060 do 1.590 evrov, skupni strošek urada je bil 19 tisoč evrov. Država bivanja vseh prejemnikov je Argentina.

Pravni temelj je 85. člen zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja in Uredba o trajnih priznavalninah učiteljem slovenskega dopolnilnega pouka.

Priznavalnina pa je tudi obdavčena, posebno okence ima v obrazcu napovedi za odmero dohodnine. "Akontacija dohodnine od drugih dohodkov se izračuna in plača po stopnji 25% od davčne osnove. Rezidentu, prejemniku priznavalnine po zakonu o republiških priznavalninah in zakonu o uresničevanju javnega interesa na področju kulture, se prizna zmanjšanje dohodnine v višini 13,5% odmerjene priznavalnine. Tehnično gledano znaša davčni odtegljaj v višini 11,5 % od zneska priznavalnine," so nam pojasnili na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki priznavalnine izplačuje. 

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve nima vsebinskih pristojnosti pri odločanju o priznavalninah, so pa letos pokojninski blagajni za izplačila refundirali slabih 50 tisoč evrov. 

janez.zalaznik@zurnal24.si