Mansarda. “Arhitektka je pozabila narisati okna. Si lahko zamislite, da počivate v sobi, ki nima niti enega okna? Za dve popolnoma ločeni stanovanji je narisala samo eno kopalnico z dvema vhodoma iz vsakega stanovanja,” razlaga Mičič.
Nadstropje. “Gibanje otrok je predvideno samo v igralnici. Štiri otroške sobe namreč nimajo niti ene postelje. Ta je predvidena le v eni spalnici. Vhod v kopalnico je predviden tako, da se najprej preskoči kad. Skozi vrata v kopalnici pa je možno skočiti na dvorišče z višine petih metrov,” pojasnjuje Mičič.
Dvorišče. “Dvorišče bi arhitektka tlakovala s parketom,” Mičič opisuje načrt Zorčičeve.
Tožba. “Kadar se posameznik odloči za najem arhitektov ali drugih strokovnjakov za gradbena dela, je pomembno, da z medsebojno pogodbo jasno določijo, kakšno storitev mora gradbinec opraviti, do kdaj in v koliko delih bo zato plačan. Ničkolikokrat se namreč zgodi, da potrošnik ni zadovoljen z načrti, ki mu jih najeti arhitekt oblikuje, in lahko s pogodbo lažje dokaže, da je arhitekt kršil pisni dogovor, če se potrošnik odloči po sodni poti izterjati predhodno plačilo arhitektu,” svetuje ljubljanski odvetnik Boris Grobelnik.
Teh nasvetov se ni držal Jovan Mičič, ki je pred štirimi leti plačal skoraj tri tisoč evrov za načrte ljubljanske notranje oblikovalke oziroma arhitektke Špele Zorčič. Z načrti ni zadovoljen, zato poskuša svoj denar nazaj dobiti prek sodišča. Pravdo je ljubljansko sodišče začelo obravnavati spomladi, nadaljevala pa se bo sredi septembra.
Vse je plačal na roko
“Na medmrežju sem zasledil naslov podjetja Arhart, ki sem ga avgusta 2006 najel in nemudoma plačal polovico od dogovorjenih nekdanjih 700 tisoč tolarjev za preureditev svoje hiše z novim pohištvom in ne za preurejanje postavitve prostorov. Oblikovalka Zorčičeva je dva meseca zatem prvič ustno prosila za dvomesečno podaljšanje dogovorjenega roka, do katerega bi mi morala izročiti naročene načrte preurejanja. Okoli novega leta sem – z gotovino Zorčičevi na roko – plačal še preostalo dogovorjeno vsoto. Kljub celotnemu plačilu sem povsem neuporabne načrte prejel šele maja naslednje leto, in to šele po številnih telefonskih pozivih, naj vrne plačilo, in grožnjah s tožbo,” pripoveduje Mičič.
“Projekt je odobril”
Plačilo po delih. “Naročnik in oblikovalec naj točno določita roke, do katerih morajo biti načrti postopoma končani. Naročnik naj jih plača šele, ko odobri posamezni končani del,” svetuje odvetnik Boris Grobelnik.
Le polovico avansa. “Oblikovalci po navadi zahtevajo del plačila za garancijo že vnaprej. Zato je smiselno določiti, da se vnaprej plača le del zahtevanega avansa,” dodaja odvetnica Varja Holec.
Mičič od Zorčičeve s tožbo, ki jo je vložil leta 2007, zahteva vračilo plačila načrtov. “Projekt sem dobro izvedla in brez podaljševanja rokov. Nenazadnje ga je odobril tudi naročnik, ki pa mi za delo nikoli ni plačal na roko, kar na sodišču dokazujem z izdanimi računi. Imela sva sklenjen ustni sporazum, nikoli pa ni povsem definiral, kakšne načrte sploh želi. Zapletlo se je, ko ni želel plačati dodatnih del,” pa na zahteve domnevno opeharjenega Ljubljančana odgovarja oblikovalka Zorčičeva.
Nikoli dokazana izobrazba
“Prepričan sem, da je načrte izdelal nekdo, ki se zgolj izdaja za arhitekta,” dodaja Mičič, ki je zaradi tega tudi že obvestil tržni inšpektorat. Postopek preverjanja, ali to drži ali ne, še poteka.
Andrejka Grlič, tržni inšpektorat:
"Kadar je potrošnik izvajalcu plačal opravljeno storitev in zahteva vračilo kupnine zaradi ugotovljenega lažnega predstavljanja podjetja, lahko svoj zahtevek uveljavlja le po sodni poti. Tržni inšpektorji lahko zoper podjetje, ki tako zavaja potrošnike, prekrškovno ukrepajo."
"Ko se potrošnik in ponudnik storitev dogovarjata o tem, kaj natančno naročnik želi in do kdaj, je pametno, da naročnik zahteva tudi izkaz o strokovni izobrazbi človeka, ki ga najema – sploh če se ta oglašuje pod določenim nazivom in kot član določene strokovne zbornice."
