Dušan Keber je povedal, da ustavno pritožbo vlaga skupina 30 javnih oseb, volivcev neodvisno od kogarkoli drugega. V nedavni volilni proces je bilo po Kebrovih besedah poseženo na način, ki ga država ne sme spregledati. Volitve so proces, ki mora brez pritiskov, brez nedovoljenih metod in nedovoljenega vplivanja. "Ni dovolj, da ugotovimo, ali so bili vsi lističi pravilno prešteti, ampak tudi, ali so bili pogoji za odločitev pošteni in zaščiteni," je dejal.
Glede na to, da javno znane okoliščine in izjave organov kažejo na možnost organiziranega vpliva, v pritožbi zahtevajo, da ustavno sodišče ugotavlja kazensko odgovornost. Vprašanje, na katerega bi po njihovem mnenju moralo odgovoriti ustavno sodišče, je, ali bi lahko tuje vmešavanje na volilni proces bilo takega obsega in narave, da je objektivno omajalo zaupanje državljanov v svobodno oblikovanje volje volivcev. Ustavno sodišče pozivajo, naj pridobi vse podatke, tudi tiste, do katerih javnost ne more dostopati.
Ob Kebru so svoje stališče predstavili tudi Rudi Rizman, Tamara Lah, Dušan Plut, Vinko Möderndorfer in Rok Lampe. Sociolog Rizman je dejal, da se je Slovenija znašla na prelomni točki, ko mora zavarovati svojo demokratično ureditev. Ustavno sodišče je dolžno to načelo zavarovati in z zavrnitvijo legitimnosti letošnjih volitev povrniti zaupanje v demokracijo in njene ustanove.
Profesor civilnega prava Rok Lampe je dejal, da smo se znašli v situaciji, ko je bilo zaradi očitnega tujega vpliva na proces volitev prišlo do neke posledice, za katero menimo, da je ustavnopravno sporna in na podlagi vseh zagotvoljenih pravic, ki jih nudimo posameznikom ustava RS 43. člen in 3. člen prvega protokola k evropski konvenciji o človekovih pravicah. "Gre za širši pojem, ki smo ga zabetonirali v 1. in 2. člen ustave, da gre za demokratično republiko, kjer ima oblast ljudstvo," je pojasnil. Na ustavno sodišče apelirajo, da ustavno pritožbo prednostno obravnava. Ustavno pritožbo subsidiarno dopolnjuje tudi pobuda za oceno ustavnosti zakona o volitvah v državni zbor.
Lampe je pojasnil, da ne gre za vprašanje za podelitev mandatov posameznim poslancem. Spodbijajo se akti, na podlagi katerih so bile volitve razglašene, in na podlagi katerih je bil sklican nov državni zbor.
Vložena še ena ustavna pritožba
Ločeno pritožbo je vložil tudi Darko Nikolovski, ki ga podpira tudi stranka Svoboda, na katere listi je kandidiral na letošnjih dravnozborskih volitvah. Nikolovski je v izjavi za medije dejal, "obstaja sum, da je bila kršena moja pravica do svobodnih volitev, ki mi jo zagotavlja ustava v 43. členu." Odločen je, da bo šel do konca, saj "sem celo svoje življenje posvetil temu, da Sloveniji poskušam dati nekaj sebe v upanju, da bo ta naša država zacvetela, kot bi morala".
Kaotično stanje se stopnjuje. Ustavno sodišče bo moralo presojati ali gre v primeru teh volitev za politični državni udar s strani SDS in njenih kolaborantov..
30 ljudi, ki si očitno upajo javno priznati, da so opravilno nesposobni. Očitno so tako naivni, da jih vsak lolek ovije okrog prsta. Bančne kartice takim že ne bi dal v roke.