Pobudo za dosego "kompromisa" v zvezi z družinskim zakonikom je političnim strankam in nekaterim civilnodružbenim organizacijam posredoval Tomaž Merše, predsednik Družinske pobude. Podprl jo je predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Jože Trontelj. Iniciativa, ki je pod vodstvom Aleša Primca zbirala podpise za razpis referenduma o družinskem zakoniku, bo tako počakala, ali ima nov predlog podporo političnih strank – v tem primeru ne bo vložila podpisov, na podlagi katerih bi imeli referendum.
Na nov predlog se je že odzval odhajajoči minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik, ki je opozoril, da bi nekateri predlogi iz novega kompromisa pomenili krčenje pravic, tudi zmanjševanje pravic, ki zdaj že obstajajo. Svetlik sicer meni, da so nekateri predlogi tudi dobri, nekateri pa problematični: med drugim predlog, da se iz zakonika črta člen o zunajpartnerski skupnosti.
V Primčevi Civilni iniciativi za družino in pravice otrok pa želijo dati priložnost novemu kompromisu glede družinskega zakonika, zato podpisov za razpis referenduma ne bodo vložili v državni zbor, dokler ne bo jasno, ali so politične stranke pripravljene na tak kompromis, je sporočil vodja civilne iniciative Aleš Primc.
Pri iniciativi so še zapisali, da spoštujejo pobudo za dosego kompromisa v zvezi z družinskim zakonikom. Kompromisni predlog sicer po njihovem mnenju nekaterih pomembnih stvari, ki so jih v civilni iniciativi izpostavljali v postopku sprejemanja zakonika, ne vključuje.
Kompromis predvsem ukinja predvidene rešitve
Po Svetlikovih besedah je najbolj problematičen predlog o opredeljevanju partnerske skupnosti. "Predlagatelji predvidevajo, da partnerska skupnost v zakoniku ostane, kar je dobro, vendar pa je bistveno to, da želijo, da se pravice omejijo samo na pravice, ki jih daje ta zakonik, ne pa tudi na vse ostale, ki izhajajo iz načela temeljnih človekovih pravic," je razložil in dodal, da bi istospolno usmerjeni partnerji z uveljavitvijo družinskega zakonika in prenehanjem veljave zakona o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti nekatere pravice celo izgubili. Če bi jih nato želeli uveljaviti, bi bila potrebna sprememba več zakonov.
Po Svetlikovih besedah je problematičen tudi predlog društva, da se iz zakonika črta člen o zunajpartnerski skupnosti, kar bi po analogiji z ureditvijo zakonske zveze pomenilo neenakopraven položaj tistih, ki niso formalizirali svoje skupnosti, bodisi kot zakonske zveze ali kot partnerske skupnosti, je razložil.
Zakonska zveza ima več potreb
Kot je še dejal, pobudniki želijo, da bi v družinskem zakoniku izrecno opredelili namen zakonske zveze, ki je zasnovanje družine. To je po Svetlikovih besedah sicer mogoče, vendar pa je treba dodati tudi druge potrebe zveze, kot so čustvene, spolne, moralno-etične in ekonomske. Enako vlogo pa bi po njegovih besedah morali priznati tudi zunajzakonski zvezi. "Vemo, da se v teh zvezah rodi več kot polovica otrok v Sloveniji. Zakaj bi jim odrekali to vlogo," je dejal.
Ministrstvo v sedanji sestavi ne more storiti ničesar več
Svetlik je povedal, da je bilo ministrstvo s predlogom društva seznanjeno danes, in pozdravil dejstvo, da se v predlogu niso dotaknili vprašanja opredelitve družine, posvojitev in pravic otrok.
"Vsa odgovornost za potek nadaljnjega postopka je na strani poslancev, poslanskih skupin, ker mi kot ministrstvo tukaj ne moremo več bistveno posegati niti v zakonik niti v vse tisto, kar se bo v zvezi z njim naprej dogajalo," je še povedal Svetlik.
Pri Primčevi iniciativi pa se o vprašanjih v zvezi z novim kompromisnim predlogom želijo pogovoriti s predlagateljem kompromisa, predstavniki političnih strank in predstavniki civilnodružbenih organizacij. "Svoje stališče in predloge bomo predstavili na teh pogovorih, če bo do njih prišlo," je zapisal Primc v izjavi za javnost.
Kot je zapisal, so bili tudi do zdaj vedno pripravljeni na pogovore, zato podpisov za razpis referenduma ne bodo vložili v državni zbor "do zaključka pobude oziroma dokler se ne bo izkazalo, ali so politične stranke pripravljene na kompromis – seveda, če se bo to izkazalo pred 11. februarjem, ko se izteče skrajni rok za vložitev podpisov v državni zbor".
Spremembe, da bi se izognili referendumu, ali izigravanje vsebine?
Društvo Družinska pobuda je pripravilo kompromisni predlog zakonika s petimi točkami sprememb, ki se nanašajo na opredelitev zakonske zveze in zunajzakonske skupnosti, ter ga poslalo vsem parlamentarnim strankam in Civilni iniciativi za družino in pravice otrok ter kampanji Za vse družine.
Svet vlade za uresničevanje načela enakega obravnavanja se je sicer na današnji seji med drugim zavzel za to, da morebitne spremembe družinskega zakonika ne bi vodile v večjo diskriminacijo. Hkrati so pozvali akterje, naj bodo v razpravah o družinskem zakoniku čim bolj strpni, je za STA dejal predsednik sveta Igor Lukšič.
V kampanji Za vse družine so v izjavi v odzivu na nov predlog zapisali, da so "presenečni nad današnjimi predlogi Družinske pobude, saj je bil Družinski zakonik sprejet že junija lani. Predlogi, ki jih omenjajo, niso kompromis, ampak pomenijo ohranitev zdajšnjega protiustavnega stanja". Obžalujejo, "da nasprotniki Družinskega zakonika na tak način izigravajo voljo 48.380 državljank in državljanov in spet zlorabljajo instrumente pravne države". Na koncu so dodali, da so, tako kot ves čas javne razprave, vedno pripravljeni pogovarjati, in vedno bodo zagovarjali človekove pravice za vse.
Na nov predlog so se odzvali tudi v Socialni demokraciji, kjer menijo, da je tokratna pobuda zavajajoča, saj na videz prinaša nedolžne kompromise, v resnici pa vnaša nove diskriminatorne in protiustavne rešitve. "Nov predlog sprememb družinskega zakonika, kot ga predlaga Družinska pobuda, je milo rečeno žalostna slika čistega sprenevedanja in velikega politikantstva, kar smo imeli priložnost videti in slišati med samim zbiranjem podpisov za referendum proti družinskemu zakoniku," so zapisali.
V stranki SD se še sprašujejo: "Ali je to podoba nove Slovenije, ki si jo državljanke in državljani res želimo?"
