Minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Cigler Kralj je na novinarski konferenci vlade predstavil ukrepe v zadnjem protikoronskem paketu zakonov, PKP 8.
Kot je dejal, so ga pripravili z namenom ohranitve delovnih mest in pomoči gospodarstvu v teh zaostrenih razmerah. Ocenil je, da vlada z ukrepi relativno dobro rešuje nastalo krizo, "kar kažejo tudi dobri podatki o stopnji brezposelnosti".
Kateri so torej glavni ukrepi?
- Podaljšuje se 80-odstotno subvencioniranje čakanja na delo doma in subvencioniranje skrajšanega delovnega časa. "V pričakovanju okrevanja smo čakanje na delo doma tempirali na 31, 1., a ker je epidemiološka slika še vedno slaba, lahko pomembenše okrevanje pričakujemo šele v drugi polovici leta," je razložil Cigler Kralj. Oba ukrepa sta tako podaljšana do konca aprila, z možnostjo, da jih vlada še dvakrat po en mesec podaljša. Minister je povedal, da so v januarju za ta dva ukrepa prejeli preko 11 tisoč vlog delodajalcev za okrog 40 tisoč zaposlenih.
- Subvencioniranje dela dviga minimalne plače. Ukrep bo veljal pol leta z možnostjo podaljšanja še za nadaljnjega pol leta s sklepom vlade. "Ker je dvig minimalne plače obremenitev za nekatere delodajalce, bomo najnižjo osnovo za socialne prispevke znižali na višino minimalne plače," je dodal Cigler Kralj. Država bo tako prevzela 40 odstotkov bremena dviga minimalne plače. Novo višino minimalne plače je minister sicer določil pri 1024 evrov bruto, kar je tudi zakonsko najmanjši možen dvig.
- Ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa bodo od 1. 2. dalje lahko koristili tudi nosilci kmetijske dejavnosti, ki zaposlujejo druge osebe na podlagi pogodbe o zaposlitvi.
- Enkratni solidarnostni dodatek tudi za polnoletne dijake. To predstavlja dopolnitev ukrepa iz prejšnjega paketa protikoronskih zakonov, z namenom, da se izenači že polnoletne dijake s tistimi, ki še niso dopolnili 18 let.
- Univerzalni temeljni dohodek za samostojne podjetnike se podaljšuje, prav tako tudi povračilo fiksnih stroškov za podjetja, ki so do tega upravičena.
Premier Janez Janša pa je povedal, da ta paket ohranja kondicijo slovenskega gospodarstva, ne vključuje pa še dodatnih ukrepov za bolj targetirano oz. natančno blaženje posledic epidemije v posameznih sektorjih gospodarstva. Zakaj? "Ker sta še dve neznanki - podatki za prejšnje leto še niso zbrani v ceploti, računamo tudi, da bo naslednji mesec bolj jasno, koliko cepljenje zaustavlja epidemijo in bomo takrat ugotovili, koliko časa bo epidemija sploh še trajala," je pojasnil Janša.
Je pa zatrdil, da se predlogi, kako posebej nasloviti tiste, ki jih je epidemija najbolj prizadela, že zbirajo. Kot je dejal, skušajo najti inovativne rešitve, da gospodarstva ne bodo le ohranili pri življenju, temveč mu bodo tudi pomagali napredovati.
Po njegovih besedah je razlog, da je koriščenih precej manj sredstev, kot je bilo s PKP-ji predvideno, to, da so se ponekod finančni učinki med seboj izključevali, sami pa so pri predvidevanju upoštevali najslabšo možno verzijo. Zato so bili veseli, da posledice niso bile tako drastične kot je bilo predvideno v najslabšem možnem scenariju in je bil poseg v finančne rezerve manjši.
"Hitra primerjava ukrepov kaže, da je Slovenija v bistvu zagotovila najdebelejšo in najširšo blazino. Uveljavili smo ukrepe, ki so prišli praktično do vsakega. Smo edini v Evropi, ki smo upoštevali čisto vse, z nekaterimi ukrepi tudi večkrat, bili smo zelo radodarni, ko je šlo za direktno pomoč ljudem," je poudaril premier, ki je sicer zadovoljen nad podatki o novih zaposlitvah, "ki kažejo, da je trg dela gibljiv v obe smeri in da je gospodarstvo živo, da ne prihaja samo do odpuščanj".
Cigler, tudi ti se pripravi na črtasto pižamo
Še vedno se na delavne, slabo plačane, v plačilni skupini "J" - POZABLJA...
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj iz stranke NSi je dodelil več kot 130.000 evrov denarja zasebnemu Zavodu Iskreni, v katerem je bil dolga leta eden od ustanoviteljev.