Nove hude kritike: Vlada je postala žrtev hipnih domislic Roberta Goloba

Vlada je v sredo sporočila, da ukinja solidarnostni prispevek, ki bi bremenil vse državljane, namesto tega bodo za dodaten odstotek zvišali davek na dobiček. "Izplen" bo sicer precej nižji, kot bi bil s solidarnostnim prispevkom. Ta naj bi letno znašal 160 milijonov evrov, medtem ko bo dodaten odstotek davka na dobiček na letni bazi v proračun prinesel "le" dodatnih 65 milijonov evrov. Zakaj točno si je vlada, ki jo vodi premier Robert Golob še enkrat več premislila, pa za zdaj Golob in ministrska ekipa še nista pojasnila. Minister za finance je dejal le, da so z ukinitvijo solidarnostnega prispevka želeli ugoditi socialnim partnerjem. "Ta ukrep je bil sprejet prav zaradi tega, ker smo poslušali tudi gospodarske organizacije," je poudaril Boštjančič. Na vladni urad za komuniciranje smo poslali novinarska vprašanja, vendar odgovorov, kjer bi pojasnili natančne razloge za umaknitev solidarnostnega prispevka, še nismo prejeli. 

In kaj takšno spreminjanje idej in zakonov čez noč pravzaprav sporoča o delu vlade? "Vlada je postala žrtev hipnih domislic in menjav razpoloženja svojega predsednika dr. Goloba. Če ilustriram: na pamet mu pade solidarnostni prispevek in je v hipu uzakonjen, potem se premisli in je ukinjen. Predlaga 20 ministrstev, se potrudi, da zakon preživi tudi referendum, na koncu pa se premisli in bi zakon spreminjal na še manj ministrstev, kot jih je bilo prej. In tako naprej - takih primerov je bilo v njegovem delovanju veliko preveč," je aktualno dogajanje posebej za našo spletno stran pokomentiral nekdanji finančni minister Janez Šušteršič. 

Kot je dodal, "navzven to seveda sporoča, da vlada nima najmanjše ideje, kaj želi početi, in da seveda vsi ostali nimamo nobene osnove, da bi lahko pričakovali stabilen zakonodajni in davčni okvir". 

Saša Despot

"Lahko samo v strahu pričakujemo, kaj jim bo jutri spet padlo na pamet, in potem upamo, da si bodo premislili," je poudaril. 

"Nič ni premišljeno, vsega se lotevajo ad hoc"

Podobnega mnenja je tudi ekonomist Jože P. Damijan, sicer profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti. "Umik solidarnostnega prispevka s strani vlade še pred njegovo uvedbo je pokazatelj resnosti dela te vlade. Nič ni premišljeno, vsega se lotevajo ad hoc, brez resnih analiz. To je najbrž posledica pomanjkanja kompetenc v ustreznih vladnih resorjih, saj se vlada otepa strokovnjakov," je kritično opisal delo aktualne vlade. 

Kot je dodal profesor Ekonomske fakultete, je solidarnostni prispevek sam po sebi smiseln, vendar ne v obliki, kot se ga je lotila aktualna vlada. Še več, tudi sam vladi predlaga nekatere, precej manj boleče načine za zagotovitev dodatnih sredstev, ki bi bili namenjeni odpravi posledic uničujočih avgustovskih poplav. "Denimo začasen – za obdobje enega meseca – dvig trošarine na pogonska goriva (za 2 ali 3 cente), začasen dvig stopnje DDV za 1 odstotno točko (z 22 na 23 %) in začasen dvig, za eno leto, stopnje davka na dohodek pravnih oseb za 1 odstotno točko (z 19 na 20 %). S tem vsi solidarnostno prispevajo, vendar to nikogar ne boli in ne pomeni povišanja stroškov dela ipd." je ponazoril Damijan.

Mediaspeed

Tudi Šušteršič je v odgovoru na naše vprašanje poudaril, da se mu solidarnostni prispevek na takšen način, kot je bil predstavljen, ne zdi smiseln. "Zakon ni bil razumljiv nepoučeni osebi. Odstopili so od začetne napovedi, da ljudem, ki bodo oddelali solidarnostno soboto, ne bo treba plačati prispevka. Prispevek bi se obračunaval tako, da bi se plačal ne samo od prejetih dohodkov, ampak tudi od plačane dohodnine in drugih prispevkov. Poleg tega je bil prispevek uveden septembra in bi se obračunal tudi od že prejetih dohodkov, torej je zakon veljal za nazaj in je bil zaradi tega zelo verjetno tudi v nasprotju z ustavo," je podčrtal nekdanji finančni minister v drugi Janševi vladi. 

Da bi bilo bolje kot o trenutnih predlogih vlade razmisliti o nekaterih drugih ukrepih, je prepričan tudi ekonomist Maks Tajnikar. "Bil bi to lahko premoženjski davek, o katerem pa z vidika davčnega sistema še nismo rekli zadnjega," je prepričan. Tudi Tajnikar verjame, da je bil solidarnostni prispevek kot tak napaka. "Solidarnostni prispevek bi bil sicer dohodkovno solidaren, če bi bil to običajni prispevek, obračunan na plače, a bi povečeval stroške delovne sile v podjetjih in zniževal njihovo konkurenčnost. Seveda bi v tem primeru solidarnostno prispevali k popoplavni obnovi zgolj delavci. Če pa bi bil oblika dohodninskega davka, pa ne bi bil dohodkovno solidaren in bi zahteval dohodninsko olajšavo, ki bi onemogočila, da bi se nabralo kaj več denarja za popoplavno obnovo," je za Žurnal24 komentiral Tajnikar. 

Potem ko je vlada čez noč umaknila solidarnostni prispevek, je v isti sapi sporočila, da uvaja davek na dobiček za podjetja. To se Tajnikarju zdi boljša ideja, čeprav se mu tudi glede tega porajajo določena vprašanja oz. dvomi. "Ta predlog ni slab, ker prejemniki profitov res že nasploh (brez popoplavnih stroškov) malo prispevajo v državno blagajno (glede na nosilce delovne sile) in ker ne obremenjuje podjetij, saj zanje ni strošek. A bodo ta sredstva na voljo šele prihodnje leto in ni mi jasno, kaj bodo rekli lastniki kapitala," je poudaril, za konec pa podvomil o kompetencah vladne ekipe.

"Ključno je, da vse to dogajanje kaže na dejstvo, da ta vlada ne pozna rešitev in ne ve, nima znanja, kako izvajati reforme, za katere velja, da področja, na katera bi morale posegati, pozna že vsak Slovenec. Na žalost okoli sebe nabira tudi popolnoma nerelevantne svetovalce. Seveda pa to ne velja le za davke in davčni sistem," je zaključil.

dezurni@styria-media.si