"Če bo vložena pobuda za referendum, bomo morali z uveljavitvijo pokojninskega zakona počakati, dotlej pa bo veljal zdajšnji zakon," je na današnji novinarski konferenci dejal minister za delo Ivan Svetlik. Kot je pojasnil, se ob tem pojavlja vprašanje, ali lahko večina odloča o pravicah manjšine, zato bi vlada v tem primeru najverjetneje sprožila ustavno presojo.
Minister je sicer predstavil najnovejše spremembe v predlogu pokojninskega zakona. "Gre za to, da bomo prehajali na daljšo pokojninsko dobo, z 38 oz. 40. na 41 oz. 43 s štirimesečnim letnim korakom in ne šestmesečnim," je povedal. "Uveljavlja se tudi nov časovni bonus za starševstvo, kjer skoraj ne bo več omejitev in bo za vsakega otroka mogoče uveljaviti osem mesecev časovnega bonusa, ki se bo odšteval od polne starosti za upokojitev," je dejal. Predvideni so tudi možnost znižanja starostnega pogoja za moške, ki so služili obvezni vojaši rok, in možnost cenejšega dokupa pokojninske dobe ter priznanje dodatne dobe za čas služenja.
Po novem predlogu se obdobje za izračun pokojninske osnove s 34 najugodnejših zaporednih let zniža na 30, pri čemer se še dodatno izločijo tri najmanj ugodna leta. Najnižja starost upokojitve je po najnovejši rešitvi 58 let za ženske in 60 let za moške.
Če zakon ne bo sprejet, nam po besedah ministra čaka več neprijetnih posledic. "Prva posledica je ta, da bi vsaka sprememba, ki bo sledila, morala biti ostrejša, kot so sedanje," je dejal in pojasnil, da pokojninski blagajni v tem primeru po vseh prognozah grozi kolaps po letu 2018. "Druga posledica so intervencijski zakoni, saj že sedaj ne moremo izpolnjevati zakonskih obveznosti do upokojencev."
