Najprej moram priznati, da ne vem, ali se lahko majčka dejansko naredi iz zdravju škodljivih azbestnih vlaken! No, zdaj pa lahko ponovim zgodbo, ki sem jo slišala od sogovornice iz sosednjega članka; gre sicer za prigodo, ki se je bojda zgodila neki Italijanki. Zaradi zdravstvenih težav so jo poslali na rentgensko slikanje pljuč, med katerim je sprva na sebi obdržala spodnjo majčko, a ji je zdravnik začudeno povedal, da njenih pljuč ne vidi. Majčko, izdelano na Kitajskem, je morala sleči, izdelek so poslali na analizo in izkazalo naj bi se, da je oblačilo narejeno iz azbestnih vlaken.
Zgodbica, ki straši pred kitajskimi izdelki, se morda zdi verjetna denimo zaradi pogostih opozoril trgovcev, ki iz prodaje jemljejo igrače, izdelane na Kitajskem, zaradi vsebnosti različnih škodljivih snovi, marsikdo pa se zagotovo spomni tudi afere zaradi okuženega mleka v prahu za dojenčke ...
Priložnost. Čeprav nisem privrženka nekritičnega zagovarjanja tako imenovanega nacionalnega interesa, se povsem zlahka poistovetim z željo, da čim več slovenskih delavcev ohrani svoje službe; tako pa bo le, če bodo imeli kupce za izdelke, ki jih proizvajajo. Manj kot bo brezposelnih, bolje bomo živeli kot narod.
Kolektivni slovenski blagovni znamki je treba dati priložnost in podporo; ob tem pa naj se njeni nosilci zavedajo odgovornosti glede kakovosti, vsak od nas potrošnikov pa se bo intimno odločil, ali želi in zmore kupiti (dražji) slovenski izdelek.
