Občina Piran je konec prejšnjega meseca razgrnila novo atrakcijo– osvetlila je namreč piranski mandrač. Župan občine Andrej Korenika je takrat zapisal, da je Okolje Piran mestu dodalo nekaj sijaja z osvetlitvijo malega mandrača. Sedem modrih luči na dnu pa po njegovih besedah ni le estetske narave, ampak predstavlja poziv k večjemu spoštovanju morja.
"Upamo, da bo nova osvetlitev podobno kot javna razsvetljava v parkih in na trgih prispevala k bolj odgovornemu ravnanju obiskovalk in obiskovalcev. Ljudje smo namreč v urejenem in osvetljenem prostoru praviloma manj malomarni in veliko bolj zadržani pri odmetavanju odpadkov. S to rešitvijo torej ne izboljšujemo le nočnega doživetja mesta, ampak vzgajamo kulturo odnosa do morja kot skupne vrednote," je zapisal na družbenem omrežju Facebook.
Zeleno luč za osvetlitev je sicer podal Zavod RS za varstvo narave, prižgana pa bo vsako noč med 21. in 24. uro.
Negativen vpliv na morsko življenje
A čeprav župan vidi osvetlitev kot simbol spoštovanja morja, stroka ne deli enakega mnenja. Poleg svetlobnega onesnaženja namreč modra svetloba negativno vpliva na morsko življenje. Na Nacionalnem inštitutu za biologijo – Morska postaja Piran so županov pristop k odgovornejšemu ravnanju obiskovalcev mesta označili za razmeroma nenavadnega, "saj ima razsvetljava z vidika varovanja narave več negativnih vplivov, pozitivnih pa žal nima".
"Vplivi so odvisni predvsem od valovne dolžine svetlobe: v tem primeru uporabljajo modro svetlobo, ki se v vodi širi najdlje, če vsebuje UV-spekter, so lahko še izrazitejši," je pojasnil dr. Domen Trkov, raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za biologijo (NIB).
Močna podvodna razsvetljava privablja številne organizme, kar lahko vodi v tako imenovano ekološko past. Številni organizmi tako zaradi izpostavljanja postanejo lahek plen, pri drugih pa lahko pride do motenj v vedenju in ekologiji.
Opozoril je, da takšna svetloba lahko privablja tudi večje živali, ki se nato znajdejo v razmeroma majhnem in zaprtem mandraču, kjer obstaja nevarnost poškodb, saj ne najdejo izhoda, pride pa lahko tudi do trkov s plovili.
Vpliv na dolgoročno vitalnost populacije
Trkov je še poudaril, da umetna svetloba v obalnih morskih ekosistemih dokazano povzroča spremembe v ekologiji številnih organizmov, kar lahko vpliva na fitnes oziroma dolgoročno vitalnost populacij. Ravno zaradi tega razloga številne študije priporočajo, da se vse svetlobne vire ob obalah kar se da omeji, da se zmanjšajo vplivi na morski ekosistem.
"Že res, da je Piranski mandrač degradirano urbano morsko območje, vendar je tudi v takšnih okoljih pomembno čim bolj zmanjšati negativne vplive antropogenih dejavnosti, saj se ti širijo tudi v sosednje okolje," je razložil. Z vidika varovanja narave meni, da bi bilo smotrno omejiti ali opustiti pritiske, ki niso nujni. Ob tem je izpostavil umetniško razsvetljevanje vode ali privabljanje turistov z razsvetljavo.
Piran se obnavlja, fasade zaradi prišlekov. Večji problem je odmetavanje, cigaretnih ogorkov pasjih drekov, ki gredo v meteorno kanalizacijo in nato v morje.
Piran se lahko trudi da 1001 in en način, tudi z morimi ali raznobarvnimi lučmi pa vendar: Gre za zanemarjeno obmorsko mesto, podobno kot Ankaran! V centru šipci, Tartinikev trg nekako še, ostalo pa katastrofa! Pa modra kuč gor ali dol!
Ekološko, hahahaha junci butasti,da se še ponoči vidi drek v zalivih