V ozadju je sistem, ki deluje 24 ur na dan, vse dni v letu s pomočjo 70 tamkajšnjih zaposlenih. Njegovo pomembno vozlišče je Petrolov terminal Instalacija Sermin pri Kopru, kjer se stikajo pomorski, železniški in cestni promet. Pot goriva smo si ogledali od blizu, od prihoda tankerja do polnjenja v cisterne, ki zmorejo prevoziti do 36.000 litrov goriva.
Vse se začne s tankerjem
Slovenija nima lastnih naftnih vrtin in rafinerij, zato se Petrolova pot do goriva začne pri dobaviteljih. Približno 88 odstotkov goriv, ki jih skupina Petrol pripelje v svoj sistem, pride po morju. To pomeni okoli sto tankerjev na leto oziroma približno osem na mesec.
Glavna vstopna točka je Luka Koper, kjer ima Petrol lasten privez. Tankerji tipa MR lahko pripeljejo do približno 40 tisoč ton goriva. Za predstavo: en tak tanker bi lahko napolnil približno 1100 velikih avtocistern. Ko tanker prispe v Koper, pa gorivo še ne začne teči proti Sloveniji. Najprej je na vrsti kontrola kakovosti.
"Gorivo ne gre čez brez predhodne kontrole blaga," pojasnjuje Tomaž Slavec, izvršni direktor za nabavo in trgovanje z gorivi v Petrolu.
Vzorce goriva lahko odvzamejo že na morju, nato pa jih analizirajo v akreditiranih laboratorijih. Če gorivo ne ustreza dogovorjenim specifikacijam, tankerja ne sprejmejo. To se je v preteklosti že zgodilo, so poudarili v Petrolu. Ko je kakovost potrjena, se začne pretovor. Koprski terminal lahko pretovori približno 30 tisoč ton goriva na dan, raztovarjanje posameznega tankerja pa praviloma traja okoli dva dni.
Kam gre gorivo, ko zapusti ladjo?
Tri kilometre po ceveh do Sermina Iz Luke Koper gorivo po približno tri kilometre dolgem cevovodu potuje do terminala Instalacija Sermin. Ta cevovod je izjemno pomemben člen celotnega slovenskega sistema oskrbe z gorivi.
Sermin je eno največjih logističnih vozlišč v skupini Petrol. Tu se srečujejo ladijski, železniški in cestni promet, gorivo pa se po prihodu iz pristanišča najprej shrani v rezervoarje.
Na območju terminala je 23 nadzemnih rezervoarjev, njihova skupna zmogljivost pa znaša do 480 tisoč kubičnih metrov. Med njimi so rezervoarji različnih velikosti, od 5000 do 60 tisoč kubičnih metrov. Po območju terminala poteka več kot 23 kilometrov tehnoloških cevovodov.
Terminal lahko letno pretovori do 3,2 milijona kubičnih metrov goriva. "Terminal Instalacija Sermin je najpomembnejše logistično vozlišče v skupini Petrol, ki povezuje pomorski, železniški in cestni promet," pravi Rok Cizej, izvršni direktor logistike v Petrolu.
In prav tukaj se začne tisti del poti, ki je za voznika na bencinskem servisu popolnoma neviden. Ko gorivo prispe v Sermin, se pot posameznega litra lahko za nekaj časa ustavi. Rezervoarji so namreč namenjeni skladiščenju različnih vrst goriv, od dizla in motornih bencinov do kurilnega olja, biodizla in drugih komponent. Med gorivi prednjači dizel, ki ga je v skladiščih približno 82 odstotkov.
Pri tem ni pomembno samo, koliko goriva je na voljo, temveč tudi, kaj se z njim dogaja. Kakovost ponovno preverjajo po skladiščenju. Petrol ima za nadzor kakovosti vzpostavljen večstopenjski sistem, pri katerem sodelujejo tudi neodvisne kontrolne hiše. Paziti je treba tudi, da se gorivo ne segreje preveč, do zdaj sicer s tem niso imeli težav.
Na terminalu s pomočjo tako imenovanega "inline mešanja" iz posameznih komponent pripravijo končni produkt. Receptura je odvisna od tega, kaj mora na koncu priti v cisterno in kam bo ta cisterna odpeljala.
Iz rezervoarja v cisterno
Ena od ključnih točk Sermina je avtopolnilnica. A ne gre za avtopolnilnico, na kateri bi gorivo točili avtomobili. Tukaj gorivo točijo v – kamionske cisterne. Avtopolnilnica morda ni najboljši izraz, nam je razložil Valdi Jakac, vodja upravljanja pomorskih in rečnih naftnih skladišč, vendar se uporablja tako zelo dolgo, da se je to ime prijelo in ga je zdaj med zaposlenimi težko spremeniti v kaj drugega.
Ko cisterne zapustijo terminal, se odpravijo proti prodajnim mestom. Serminska polnilnica lahko po podatkih Petrola na dan naloži približno 350 velikih avtocistern. To pa pomeni, da se v terminalu vsak dan dodobra "dogaja".
Druga možnost transporta goriva je železnica. Na vagonskem pretakališču lahko dnevno naložijo približno štiri do šest vlakovnih kompozicij. Gorivo se tako iz Sermina odpelje proti celinskim skladiščem, predvsem proti Zalogu pri Ljubljani in Račam pri Mariboru.
Od tam se z avtocisternami nadaljuje pot do prodajnih mest. Preko železnice sicer v Petrolu natovorijo bistveno več goriva kot ga stočijo v avtocisterne.
Logika Petrolove logistike je preprosta: gorivo naj bo čim bližje mestu, kjer ga bodo potrebovali. Petrol v Sloveniji upravlja s petimi skladišči naftnih derivatov, skupno pa ima skupina deset skladišč v različnih oblikah upravljanja.
230 cistern v enem dnevu
Kako pomemben je ta sistem, se je zelo nazorno pokazalo letos marca, ko je povpraševanje po gorivu nenadoma močno poskočilo. V Petrolu so takrat v enem samem dnevu v slovensko maloprodajno mrežo dostavili 230 velikih avtocistern oziroma približno 7,5 milijona litrov goriva.
"Nihče ne more takšnega velikega povpraševanja napovedati vnaprej," je izpostavil Cizej. Težava v takšnih razmerah ni nujno v tem, koliko goriva je v skladišču. Večji izziv je, kako hitro ga je mogoče spraviti iz rezervoarja na konkretni bencinski servis.
Število cistern je namreč omejeno, prav tako število voznikov, pri čemer morajo ti spoštovati zakonsko določene počitke. Petrol je zato v zadnjih letih vzpostavil tudi sistem 24/7. Pri več kot 20 velikih avtocisternah se vozniki izmenjujejo, tako da se lahko ista cisterna čim več časa premika po Sloveniji.
Prilagodili so tudi del prodajne mreže. Na 135 prodajnih mestih je mogoče gorivo dostaviti ponoči, ko je servis zaprt. Voznik pripelje cisterno, jo napolni v podzemne rezervoarje in odpelje, še preden se naslednje jutro začne običajen promet.
Če sistem deluje, voznik na bencinskem servisu sploh ne opazi, da se je nekaj zgodilo. Preprosto natoči gorivo in odpelje.
Vse skupaj mora delovati tudi, ko gre kaj narobe
Sermin danes ni le skladišče velikih količin goriva. Je sistem, ki mora delovati neprekinjeno. Na terminalu je zaposlenih okoli 70 ljudi, ki skrbijo za njegovo delovanje. Med njimi so logistiki, vzdrževalci, strokovnjaki za kakovost, drugi specializirani kadri in tudi gasilci. Petrol ima v Sloveniji približno 50 lastnih gasilcev, od tega jih je na Serminu stalno prisotnih približno 14 oziroma 15.
Razlog je preprost: na terminalu se skladiščijo in pretakajo nevarne snovi, zato so varnostni protokoli izjemno strogi. Ob tem se sistem nenehno prilagaja. Petrol gorivo nabavlja pri več dobaviteljih, ne le pri enem, tankerje pa je treba zaradi zahtevne logistike načrtovati več tednov vnaprej.
Na oskrbo vplivajo velikost tankerja, omejitve pristanišča, vremenske in geopolitične razmere, razpoložljivost dobav, stanje na trgu in seveda tudi skladiščne zmogljivosti.
"Kljub nihanjem na trgih, ki smo jim priča v zadnjih letih, v Petrolu letos nikoli nismo ostali brez derivatov na skladišču Sermin oziroma v Luki Koper," je poudaril Slavec.
dezurni@styria-media.si
Koga briga,očitno je vam dolgčas na žurnalu