Redna ladijska linija 101 po Ljubljanici naj bi v skladu z načrti imela šest vstopno-izstopnih mest, predvidoma pri Žitnem mostu, pod Mesarskim mostom, pri Dvornem trgu, na Trnovskem pristanu ob pritoku Gradaščice, na Trnovskem pristanu pod Prulskim mostom in na Livadi. Sistem naj bi bil podoben kot na mestnih avtobusih; vožnje bi potniki plačevali s kartico Urbano. Ob plačilu ene vožnje bi bilo mogoče 90 minut prestopati z avtobusa na ladjico in obratno.
"Prvih šest mesecev bo redna ladijska linija obratovala testno. Med tednom bo vozila med 7. in 18. uro, ob koncu tedna pa med 9. in 20. uro. Odhod je predviden vsako polno uro iz Žitnega mostu in Livade. V okviru projekta smo uredili pristane in postajališča za potnike ter signalizacijo na reki," so takrat projekt na svoji spletni strani opisali na ljubljanski občini.
Njegov zaključek je bil predviden za leto 2021, vendar jim jo je takrat zagodla epidemija Covida-19. Ladijski promet na Ljubljanici se je iz leta v leto povečeval, ob epidemiji pa se je popolnoma ustavil. Ti časi so mimo in največje slovensko mesto spet gosti lepo število tujih obiskovalcev, ki se radi zapeljejo po Ljubljanici in si mesto ogledajo še iz druge perspektive.
Kot kaže, bo treba na redno ladijsko linijo še malenkost počakati. Na MOL-u pojasnjujejo, da se bo ladijska linija vzpostavila z investicijskim projektom "Vzpostavitev krožne plovne poti po Ljubljanici in Gruberjevem prekopu ob hkratni energetski izrabi Ljubljanice". Tega je mestna občina v sodelovanju z Direkcijo RS za vode, JP Energetika Ljubljana in Elektro Ljubljana začela izvajati leta 2020. V tem času naj bi poleg tega očistili tudi rečno strugo. Vrednost projekta je ocenjena na 50 milijonov evrov, izpeljati pa ga morajo v treh letih.
Z ladjico iz Ljubljane vsaj do Podpeči
"Cilj je vzpostavitev krožne plovne poti, ki bo v prvi fazi omogočila uvedbo javnega prevoza na območju med Livado po Gruberjevem prekopu do Sotočja in po mestni Ljubljanici nazaj do Livade. V nadaljevanju je predvideno podaljšanje linije gorvodno, vsaj do Podpeči," razložijo na Magistratu. Za ta namen načrtujejo uporabo električno gnanih ladjic, s katerimi na občini želijo slediti zeleni filozofiji.
Pred uvedbo javnega prevoza bo najprej treba zaključiti infrastrukturni del projekta. Rečno linijo bodo namreč vzpostavili šele, ko bo zaključen projekt vzpostavitve krožne plovne poti po Ljubljanici in Gruberjevem prekopu ter bo urejena ustrezna infrastruktura. To naj bi se zgodilo predvidoma v letu 2027 pod pogojem, da bodo postopki umeščanja plovne infrastrukture v prostor in gradnja tekli brez zapletov.
"Za doseganje polne funkcionalnosti plovnega javnega potniškega prometa je na območju Livade predvideno tudi parkirišče po sistemu park&sail. Celotna plovna pot bo opremljena s pristani na vseh za potnike pomembnih lokacijah. Eno takšnih bo zanesljivo na lokaciji križišča Grablovičeve in Zaloške ceste, kjer bo možno prestopanje med vlakom dolenjske železnice, avtobusi mestnega potniškega prometa in ladijskega prevoza po Ljubljanici," še razkrijejo na MOL.
Turistični prevozniki na noge – upravičeno?
Odločitev ljubljanske občine o uvedbi nove oblike javnega transporta je že takrat sprožila val negodovanja med turističnimi prevozniki na Ljubljanici. Opozorili so, da bi zaradi nekonkurenčne cene zanje to lahko pomenilo veliko izgubo dohodka.
Bo torej stalna ladijska linija poleg plavajočih turističnih hišk na Ljubljanici, ki nikoli niso sprejele gostov, in neizpolnjena obljuba za kopanje na kopališču Špica le še ena v vrsti izmed spodletelih načrtov ljubljanske občine?
dezurni@styria-media.si
