Leta 2012 so slovenski prostovoljci v odmevni akciji Očistimo Slovenijo odstranili okoli 3000 ton smeti. Več kot 270 tisoč ljudi je očistilo približno osem od 15 tisoč registriranih divjih odlagališč.
Glede na velik odziv nas je zanimalo, ali bodo organizatorji akcijo v prihodnosti morebiti ponovili. "Akcija Očistimo Slovenijo je bila izvedena dvakrat in obakrat je bil glavni poudarek na čiščenju divjih odlagališč in sprehajalnih poti ter drugih površin," pojasnjuje Urša Zgojznik z Društva Ekologi brez meja, ki je bilo glavni organizator akcije.
V prohodnje poudarek na preventivi
Za prihodnje želijo okrepiti aktivnosti, ki ne bodo samo čiščenje okolice, ampak bodo veliko bolj usmerjene v preventivo, kot so preprečevanje nastajanja in odlaganja odpadkov, ponovna uporaba, recikliranje in kompostiranje.
"Tudi s tega razloga akcije do sedaj nismo ponavljali, ampak smo izvajali posamične projekte s področja preventive," poudarja Zgojznikova. "Za prihodnje pa planiramo tudi kakšno večjo akcijo, kot rečeno, še bolj usmerjeno v druge aktivnosti, ne samo v čistilne akcije."
Register divjih odlagališč, ki je tedaj nastal s pomočjo tisočih prostovoljcev še vedno obstaja in se obvavlja. "V nekaterih občinah ga aktivno uporabljajo in posodabljajo, nekatere so misel na divja odlagališča potisnila povsem na stran, prav tako se z njim skoraj ne ukvarja Inšpektorat za okoljem," pojasnuje Zgojznikova.
Ekologi brez meja register administrirajo in uporabljajo, posodabljanje pa je odvisno od kraja. "Še vedno obstaja možnost, da ta register ministrstvo prevzame za uporabo na ravni države, saj ga imamo in ni potrebno vlagati ogromnih novih vsot za nastanek novega," pravijo pri Ekologih brez meja.
Skrb za odlagališča odvisna od občin
Skrb za čiščenje divjih odlagališč je odvisna od posamezne občine. "Nekatere sproti spremljajo nastanek odlagališč in jih tudi takoj sanirajo, ponekod se ne dogaja popolnoma nič," pojasnjuje Zgojznikova.
Največjo težavo pri čiščenju divjih odlagališč v Ekologih brez meja vidijo v pomanjkanju financ in kadrov na Inšpektoratu za okolje in na občinah, kjer se v manjših občinah skoraj nihče posebej ne ukvarja s področjem okolja.
"Problem je tudi, da nimamo urejenih postopkov prijav odlagališč, da postopki niso pripeljani do konca, da niso jasne razmejitve odgovornosti, da je sodelovanje med občinskimi in republiškim inšpektoratom slabo," pojasnjujejo pri Ekologih brez meja. "Sanacija ponavadi stane, tega denarja pa ponavadi ni planiranega."
Največ odlagališč je v bolj gosto naseljenih območjih, še posebej problematična pa so območja izvirov pitne vode, podzemne kotanje in jame, kjer je še vedno izredno veliko neočiščenih odlagališč.
irma.hus@zurnal24.si
Občine imajo tudi komunalne redarje, ki so v 100 procentih inkasanti za tiste, ki nimajo parkirne ure, ali parkirajo , kjer je "kao" nedovoljeno. Lahko bi se ukvarjali s recimo tudi s komunalnimi otoki, svetovali kam je treba kaj metat,… ...prikaži več malo opazovali kam se kaj vrže, koga opozorili, lahko bi šli tudi kdaj v naravo na tista mesta kjer "se ve", da se marsikaj odvrže. Kar se tiče takih akcij, je sploh čudno da bi še delovale, kajti apatija v tej družbi je vsak dan večja. Folku je pač dol padlo že zdavnaj. Zakaj ? Tudi take aktivnosti nimajo nobene vrednosti. Pa ne samo v denarju. Gre za klimo in odnos neke skupnosti do tega početja oz. same kulture občanov. Kot bi rekel nek politik "boli me džoko..." Lep zgled.
Res je, takšna Akcija se več ne bo ponovila v tem sistemu ,ki ga obvladujejo državni birokrati.
Pravijo da je na javni upravi preveč zaposlenih. Zakaj ne bi ta odvečni kader preizobrazil za delo okoljskega inšpektorja? Zakaj more bit inšpektorjev vedno premalo. To je res ena zafrkancija od države da to pomanjkanje dopusti.