Afera v državnem zavodu: Vpletena direktor in nekdanji sodelavec

Eden od členov kazenskega zakonika, Zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, je na zatožno klop priklenil prenekaterega podjetnika, a tudi direktorja javne družbe, v tem primeru Zavoda za ribištvo Slovenije (ZZRS). Dejan Pehar, ki ga je vodil od leta 2007 do predčasne razrešitve leta 2019, je bil včeraj obsojen skupaj z nekdanjim strokovnim sodelavcem Matejem Ivenčnikom.

Plačali raziskavo, ki je sploh niso rabili

Ljubljanski tožilec Marko Brezovnik je 48-letnemu Peharju iz Vojnika očital kar sedem kaznivih dejanj zlorabe položaja. Med 6. oktobrom 2014 in 8. januarjem 2015 naj bi pri družbi Ikra naročil poročilo z evidentiranjem vplivov okolja na stanje domorodnih vrst rib v Dravi od Mariborskega otoka do Ptuja, čeprav ga ZZRS sploh ni potreboval oziroma bi ga lahko izdelali njegovi strokovnjaki. Povrh vsega naj bi  Ikra oddala zgolj spremenjeno že opravljeno preiskavo, tako da je bila pogodba z ZZRS v bistvu fiktivna, prinesla pa ji je 9.180 evrov zaslužka.

Med 22. septembrom in 3. decembrom 2015 naj bi Pehar v imenu ZZRS ponudil Soškim elektrarnam Nova Gorica (SENG) ihtiološki monitoring akumulacijskega bazena Ajba, pri katerem naj bi sodeloval še Zavod Nepo, ki naj mu se tudi nakaže plačilo. Toda monitoring so v resnici izvedli zaposleni na ZZRS, saj Nepo, katerega poslovodja je bil prav Pehar, sploh ni imel zaposlenih – je pa zaslužil 12.000 evrov.

Spet je zaslužil Zavod Nepo

Leta 2016 naj ZZRS po Peharjevih navodilih ne bi pripravil ponudbe za naročilo Dravskih elektrarn Maribor (DEM). Nazadnje je bil izbran Zavod Nepo, ekološko študijo predlaganih variant sanacije jezu v Ceršaku pa so spet naredili zaposleni na ZZRS, ki je bil v tem primeru podizvajalec. Pri izdelavi dokumentov je pomagal tudi 39-letni biolog Ivenčnik iz okolice Vojnika, denar pa je pristal na računu Nepa. 

Pehar je leta 2017 svojim podrejenim naročil vzorčenje  in ihtiološko raziskavo Slivniškega jezera in pritokov, čeprav ZZRS ni bil angažiran kot izvajalec ali podizvajalec. Pogodbo o poslovnem sodelovanju je z Razvojno agencijo Kozjansko sklenil Zavod Nepo in za projekt zaposlenih na ZZRS pobasal 23.000 evrov.

Uslužbenci ZZRS niso bili izvajalec ali podizvajalec niti pri vzorčenju ribje steze MHE Zagradec, a so ga leta 2018 kljub temu izvedli, pač v korist Nepa, ki je tokrat zaslužil dobrih 14.000 evrov.

Po razkritju nepravilnosti niso poravnali računa

Po Peharjevih navodilih je ZZRS prav tako leta 2018 družbi Infra za monitoring prehoda za vodne organizme akumulacijskega jezera HE Brežice oddal ponudbo v višini 10.600 evrov, sam pa je, kot poslovodja Zavoda Nepo, še istega dne posredoval ponudbo za 9.200 evrov. Ker je bil edini kriterij cena, je bil seveda izbran in plačan Nepo, projekt pa so ponovno izpeljali na ZZRS.

Direktor ZZRS se je enakega scenarija poslužil tudi pri naročilu Elesa za izdelavo ihtiološke raziskave izlivnega dela Badaševice. Zavod za ribištvo je oddal ponudbo za 24.200, Nepo pa za 22.300 evrov, ta je bila tudi sprejeta. Garali so spet uslužbenci ZZRS, toda v tem primeru Zavod Nepo ni zaslužil. Eles zaradi razkritij nepravilnosti namreč ni nikoli plačal računa.

Zavod zahteva dobrih 93.000 evrov

Tako Pehar, ki ga zagovarja odvetnik Stojan Zdolšek, kot Ivenčnik z zagovornikom Andrejem Švencbirom, sta se na predobravnavnem naroku pogodila s tožilstvom  in priznala krivdo. Tožilec Brezovnik je za Peharja predlagal enotno kazen tri leta in pet mesecev zapora s petimi leti preizkusne dobe, za Ivenčnika pa štiri mesece pogojnega zapora z enim letom preizkusne dobe. Zavod za ribištvo je ob tem priglasil premoženjskopravni zahtevek v višini 93.353 evrov ter zakonske zamudne obresti. 

Zdolšek je včeraj v zaključni besedi pozval sodišče, naj za olajševalne okoliščine upošteva več dejstev: da se doslej še neobsojeni Pehar s kaznivimi dejanji ni okoristil, da je s priznanjem bistveno skrajšal sodni postopek, in da ima dva nepreskrbljena mladoletna otroka: "Predlagal bi enotno kazen dve leti pogojnega zapora s triletno preizkusno dobo." Podobne argumente je naštel Švencbir, ki se je v Ivenčnikovem imenu zavzel za izrek sodnega opomina.

Dogovarjajo se za zunajsodno poravnavo

Oba odvetnika sta tudi nasprotovala višini premoženjskopravnega zahtevka, ker da ni opredeljen dovolj natančno, njegov obrestni del pa da je po obligacijskem zakonu že zastaral. Kljub temu se s ZZSR že dogovarjajo o morebitni zunajsodni poravnavi. Če ne bo uspela, se bodo pač srečevali na pravdnem oddelku ljubljanskega sodišča.

Okrožni sodnik Marko Justin je nazadnje Peharju dosodil tri leta in tri mesece pogojnega zapora s preizkusno dobo štirih let, pri Ivenčniku pa je sledil predlogu tožilca: dobil je štiri mesece zapora z enoletno preizkusno dobo.