PREBERITE TUDI: Polovico knjig bi lahko mirno vrgli v koš
"Starši smo postali strašno zaščitniški"
"Ko se je začelo pravljice zapisovati, so jih začeli uporabljati tudi za vzgojo otrok. Šlo je za socialne norme, pravila, pravičnost, sočutnost in podobno. Odkar je otroštvo na piedestalu, torej od osemdesetih let prejšnjega stoletja, smo starši postali strašno zaščitniški, da otrok ne bi kakšnih travm utrpel. Takrat so se začele polemike tudi glede pravljic. Za razliko od avtorskih pravljic je namreč v ljudskih pogosto tudi kakšen krut zaplet. Toda, če gledamo z vidika psihološkega razvoja otroka, je sam razvoj tak, da otroci to dramatičnost rabijo. Običajno je dramaturški lok takšen, da se vse srečno konča. Slabo je kaznovano, dobro nagrajeno," pravi urednica na Mladinski knjigi Irena Matko Lukan.
Rdeča Kapica je Grimova pravljica in tudi onadva sta pravljice zapisovala na osnovi ljudskih pravljic. Zapisane so bile takrat, ko se je prirejalo precej bolj občutno kot danes, ugotavlja pisateljica in pesnica Anja Štefan: "Stare ljudske pravljice so zelo močno prirejene v skladu z estetskimi in moralističnimi standardi in vzgojnimi načeli tistega časa."
"S prirejanjem se izgubi dramatičnost"
"Meni sodobne priredbe niso ljube, saj s tem izgubijo dramatičnost, ki je bila v zgodbi in ki odraža neko kulturo in čas. Mi zdaj živimo v svetu, ki otroke ščiti. Pravljica Trije prašički se recimo tudi bolj grozno konča. Za nas jo je pred kratkim priredila Štefanova, ena naših najboljših pripovedovalk, zelo dobra pisateljica in pesnica, ki zna to res z občutkom delati. Odločili smo se, da je na platnico napisala tudi pesmico, v smislu, da se vse v krogu vrti in da so zdaj prišli novi prašički," pojasnjuje Matko Lukanova.
Po njenih ocenah je težava priredb, da so pogosto zelo slabe: "Otroke pritegnejo konflikti, težke situacije. V dobri pravljici se bodo ti konflikti rešili, če pa so še s srečnim koncem, gre za pomiritev otroka."
"Pravljice, ki nimajo katarze niso zanimive"
"Kdor prireja pravljice, jim lahko življenje podaljša, lahko pa tako tudi umrejo. Odvisno od priredbe: če napišeš slabo, ta različica umre. Marsikdo samo spremeni, da je volk prijazen in se z Rdečo kapico pobota, katarze pa ni. Katarza mora biti. Konec pa mora biti že pred koncem, pred katarzo. To je težka preizkušnja junaka, ki mora pasti in se nato pobrati. Sodobni avtorji pa pravljice očistijo vsega nasilja: volk je prijazen, Pehta je prijazna, čarovnice so prijazne. Te pravljice niso zanimive, nimajo katarze, so neživljenjske," pa poudarja Milena Mileva Blažić profesorica slovenske književnosti na pedagoški fakulteti.
"Hude preizkušnje, če so osmišljene in ne gre za naslajanje nad krutostjo ter če pravljica na koncu izzveni v pomirljivih tonih, otroku nič ne škodijo," se strinja Štefanova.
"Ohranjam naše izročilo, a brez tega, kar je za naš čas neproduktivno"
Pravi pa, da je jezikovno prirejanje nujno. Glede vsebine pri prirejanju slovenskih ljudskih pravljic pa že pri njihovem izboru maksimalno gleda na to, da bi našla nekaj kar se mi zdi po vsebini ustrezno.
"Se pa včasih zgodi, da najdem zelo dobro pravljico, z zelo dobrim ogrodjem, ampak z nekimi dekorativnimi komentarji in elementi, ki niso nujni za osnovni potek pravljice. Takim prepričanjem, ki mi ne ustrezajo, se rada izognem. Recimo, pred časom sem v eni od pravljic naletela na zaničevanje Romov, ali pa zelo patriarhalne izbruhe, ki niso nujni za pravljice. Takrat lahko poskrbim, da tega ne širim dalje. Ohranjam naše izročilo, a brez tega, kar se mi zdi za naš čas neproduktivno," pojasnjuje Štefanova.
"Nikakor pa ne posegam v pravljico na ta način, da bi se izogibala težkim preizkušnjam, krutosti, … To ima v pravljici svoj smisel, zelo jasno namreč pomaga razločiti dobro in zlo in s tem pomaga otrokom potegniti zelo jasno črto med tistim kar je dovoljeno in tistim kar ni," še dodaja.
Na vprašanje, kako izbirajo pravljice, ki jih natisnejo, Matko Lukanova pravi: "Na eni strani je kriterij kakovosti, na drugi pa pomembnost tematike. Naslednje leto imamo recimo v programu slikanico o beguncih. Najprej je bilo pri izboru pomembno, da je dobro napisana, drug kriterij pa je bil ta, da gre danes za zelo pomembno temo."
dezurni@zurnal24.si
Eh mislm da je v primeru Rdeče Kapice prišlo do pretiravanja. Tisto da se pa ne zaničuje določenih družbenih skupin se mi zdi pa prav ja. Krutost more bit. Sej tud akcijski filmi ne bi pritegnil če bi bili brez… ...prikaži več krutosti. Če pravlijca pritegne s krutostjo + dobro zmaga nad zlim v bistvu s tem pritegne poslušalca in je nauk samo še močnejši. Da bi imel kdo zarad tega travme pa mislm da ne. Sej gre vendarle za pravljico.
Tudi Tom & Jerry sta se mlatila z macolami in deskami, potem pa sta se objela. Otroke je treba naučit, kaj je resnično in kaj ni resnično. Naučiti jih je treba tudi, da vse ni vedno idealno v življenju. Mulc,… ...prikaži več ki pri šolskem teku zadnji priteče na cilj si zasluži malo zmernega zbadanja, ne pa pohvalo, da je bil "zadnji zmagovalec". Kako bodo ti v celofan zaviti otroci delovali, ko odrastejo? Ko bo šef popenil, da ne znajo nič narediti sami in jih odpustil, bodo šli starši do šefa?
Posluš, ti slovenček, kako boš pa potem otroku razložil, kako je bil spočet, da ne govorim o tem, kako je prišel na svet, sploh če je bil vmes še kakšen carski rez na primer. K sreči se bo froc o… ...prikaži več vsem tem kar sam podučil, ker tvojim pravljicam o čebelicah in štorkljah ziher ne bo dolgo verjel!