Pobudniki referenduma so podpise pod zahtevo za referendum začeli zbirati 1. septembra, državni zbor pa je že 2. septembra odločil, naj ustavno sodišče presodi, ali bi lahko z neuveljavitvijo družinskega zakonika ali odložitvijo njegove uveljavitve nastale protiustavne posledice. Tako se je zbiranje podpisov po dveh dneh ustavilo.
"Nikomur ne jemlje"
Če bo ustavno sodišče sklenilo, da je referendum o družinskem zakoniku dopusten, se bo zbiranje podpisov nadaljevalo dan po objavi odločbe ustavnega sodišča v uradnem listu. Civilna iniciativa za družino in pravice otrok je zbrala že več kot 25 tisoč podpisov, za razpis referenduma pa jih potrebujejo 40 tisoč.
Zagovornike referenduma najbolj moti definicija družine. Želijo, da ustavno sodišče omogoči referendum čim prej. Na drugi strani pa predlagatelji zakonika, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter stranke SD, LDS, Zares in DeSUS, trdijo, da zakonik nikomur ničesar ne jemlje, temveč vsem otrokom zagotavlja enake pravice.
Največ polemik v zakoniku je sprožilo izenačevanje pravic istospolnih partnerjev s heteroseksualnimi. V zakoniku je obveljala določba, po kateri istospolni par skupaj ne more posvojiti otroka, lahko pa eden od njiju posvoji otroka drugega.
