Po vsem svetu je včeraj potekal dan prostih formatov, ob tej priložnosti pa so tudi v Ljubljani pripravili dogodek nevladne organizacije FSFE.
S pomočjo delavnic, pogovorov in drugih dogodkov so se ljudje po 37 mestih sveta seznanjali s prednostmi odprtokodnih programov in odprtih formatov
"Želimo izobraziti javnost in jim pokazati alternativo, ki je boljša od zaprtih formatov," je za Žurnal24 pojasnil organizator dogodka v Kiberpipi Matija Šuklje.
"Obstajajo primeri, ko nek izdajatelj programa zaprtega formata preneha obstajati ali pa se odloči, da ga ne bo več podpiral. V tem primeru ne morete več dostopati do vaših dokumentov, kar je še posebej pomembno vprašanje danes, ko se vse digitalizira, zlasti v javni upravi. Zastaviti si morate vprašanje, ali boste čez deset ali več let lahko še odprli dokument iz arhiva. Odprta koda in odprti formati zagotavljajo, da bo dostop do dokumentov mogoč tudi na dolgi rok, hkrati pa je razvoj in dopolnjevanje takšnih programov precej cenejši."
Po njegovih besedah Slovenija pri uporabi odprtih formatov in programov gleda v hrbet marsikateri državi, čeprav izpostavlja tudi svetle izjeme. Tako operacijski sistem Ubuntu Linux postaja vse bolj priljubljen, slovenska sodišča pa so denimo prešla na odprte formate ter odprtokodno infrastrukturo, potem ko je IBM prenehal ponujati podporo za antični format, ki so ga uporabljala pred tem. Tudi informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je že na odprtem formatu.
Tudi podpora boljša
"Sam sem na odprti kodi že 10 let in moje osebne izkušnje so, da je podpora v primeru težav veliko boljša kot pri zaprtih izdelkih, saj je enostavneje navezati stik z drugimi uporabniki ali programerji," pa dodaja glede pomislekov, da morda podpora pri programih in formatih odprtega tipa ne dosega ravni zaprtokodnih.
