Odstop Sanaderja zaradi Slovenije malo verjeten

Sanader je v nedeljo ponovil, da je julija 2009 odstopil, ker ni želel sprejeti sporazuma s Slovenijo o meji, saj ga je skrbela možna izguba hrvaškega ozemlja po odločitvi arbitražnega sodišča.

"Nisem želel sprejeti izsiljevanja Slovenije in nekaterih v Evropi. O vsem bom napisal knjigo, ki jo bom objavil po vstopu Hrvaške v EU, ker ne želim ogrožati hrvaškega članstva," je povedal večkratni obtoženec za korupcijo v svojem prvem pogovoru za kak hrvaški medij po aretaciji decembra 2010.

Obstaja resnična nevarnost, da bi na koncu arbitraže o meji s Slovenijo Hrvaška izgubila približno 150 kvadratnih kilometrov morskega teritorija, navaja Večernji list.

Poudarja, da je prejšnja hrvaška premierka Jadranka Kosor leta 2009 zaradi približevanja države Evropski uniji popustila izsiljevanju Slovenije in podpisala arbitražni sporazum, potem ko so v besedilo sporazuma zapisali določilo, da bo arbitražno sodišče določilo tudi stik (junction) Slovenije z odprtim morjem.

Spominja, da so mnogi politiki takrat ocenili, da je sporazum nevaren za Hrvaško, med njimi tudi hrvaški predsednik Ivo Josipović, ki je kot poslanec SDP nasprotoval ratifikaciji arbitražnega sporazuma v saboru.

Zagrebški časnik še piše, da hrvaški strokovnjaki računajo na mednarodno pravo, ki ne pozna besede junction v mednarodnem pravu morja ter da bo odločitev arbitražnega sodišča znana leta 2014 ali 2015.

Tako kot Večernji list tudi Novi list trdita, da je Slovenija sprejela arbitražo šele po tem, ko so v sporazum o arbitraži zapisali določilo, da bo arbitražno sodišče določilo stik Slovenije z odprtim morjem.

"To določilo na določen način prejudicira izid arbitraže, saj bi bilo logično, da sodniki odločajo o tem, ali ima Slovenija povezavo ali stik z odprtim morjem in ne kakšna bo ta povezava ali stik," poudarja reški časnik.

Novi list spominja, da Sanader do danes ni našel boljšega razloga za svoj odstop, kot so pritiski iz Ljubljane. Obenem dodaja, da je arbitražni sporazum, ki ga je kompromisno podpisala Kosorjeva, nedvomno posledica političnega izsiljevanja.

Sicer pa spominja, da Sanader ni zavrnil besedila sporazuma, ki ga je s takratnim slovenskim premierjem Borutom Pahorjem podpisala Kosorjeva, temveč se ni strinjal z bistveno drugačnim predlogom za ureditev spora o meji, ki ga je ponudil nekdanji evropski komisar z širitev Olli Rehn.

Na koncu prispevka sprašuje, ali je logično, da je Sanader, ki ni želel trgovati s hrvaškim ozemljem, za svojo naslednico imenoval Kosorjevo, ki je le nekaj tednov po tem storila prav to – prodala hrvaško ozemlje.