Odvzeli so ji otroka, nato ugotovila, da izvedenki nista v imeniku sodnih izvedencev

V nadaljevanju preberite:

• Mati je šele po odvzemu otroka ugotovila, da izvedenki, ki ju je imenovalo sodišče, nista vpisani v imenik sodnih izvedencev.
• Ministrstvo pojasnjuje, da lahko sodišče postavi tudi strokovnjaka, ki ni sodni izvedenec, če ima ustrezno znanje.
• Oče je v zvezi z eno od novomeških sodnic, zato je Vrhovno sodišče postopek preneslo v Ljubljano.

Mladoletni sin je bil z začasno odredbo odvzet materi in nameščen k očetu, medtem ko starejša hči ostaja pri materi. Zaradi zaščite otrok identitete družine ne razkrivamo, o zadevi poročamo zaradi več nenavadnosti v postopki. Izvedensko mnenje za Okrožno sodišče v Novem mestu v primeru odvzema otroka sta namreč podali osebi, ki nista vpisani v imenik sodnih izvedencev.

Iz sklepa Okrožnega sodišča v Novem mestu ni razvidno, da sta bili specialistki klinične psihologije postavljeni zunaj imenika sodnih izvedencev oziroma kot tako imenovani ad hoc izvedenki. V postopku sta nastopali v vlogi sodnih izvedenk ter se tako tudi podpisali, vendar mnenja nista žigosali. 

Sodišče v sklepu ni pojasnilo, zakaj je namesto sodnih izvedencev iz imenika Ministrstva za pravosodje določilo prav njiju. Prav tako niso pojasnili, na kako je sodišče preverilo njuno specifično usposobljenost za kliničnopsihološko ocenjevanje v družinskih sodnih postopkih in zakaj je ocenilo, da sta potrebni dve izvedenki. 

Takoj po registraciji s.p.-ja je bila imenovana za izvedenko

Mati mnenje ocenjuje kot kontradiktorno, površno in v delih nezakonito, da sta ga podali specialistki klinične psihologije, ki nista sodni izvedenki v evidenci Ministrtva za pravosodje, pa je ugotovila kasneje, ko ji je ministrstvo za pravosodje potrdilo, da osebi nimata statusa sodnega izvedenca in nista vpisani v imenik sodnih izvedencev.

Zanimivo pri vsem tem je tudi, da je ena izmed "izvedenk" odprla svoj s. p. 1. februarja 2026, 5. februarja 2026 pa svoj TRR. 11. februarja 2026 pa jo je sodišče v tem postopku postavilo za izvedenko.

Okrožno sodišče v Novem mestu kljub temu njunega mnenja ni obravnavalo zgolj kot zasebno strokovno mnenje, temveč kot izvedensko mnenje, na katerem je temeljilo takojšnje odločanje v postopku začasne odredbe na predlog Centra za socialno delo Dolenjska in Bela krajina, enota Novo mesto, ki se je končal z enim najtežjih začasnih posegov v družinsko življenje, odvzemom 6-letnega otroka materi. Vse to se je zgodilo, še preden je mati lahko opozorila na domnevna nasprotja in pomanjkljivosti.

Mati se je nato pritožila na izvedensko mnenje in opozorila na domnevna notranja nasprotja v mnenju. Očitki se nanašajo na razlago otrokovega odnosa do staršev in vprašanje, ali so bili dovolj upoštevani različni možni vzroki njegovega odzivanja. Opozarja tudi, da se izvedenki v sklepnih ugotovitvah naj ne bi dovolj opredelili do forenzičnomedicinskega mnenja o poškodbah otroka in njegovega pomena za presojo otrokove varnosti.

Ministrstvo: "Mnenje lahko poda oseba, ki ni sodni izvedenec"

Eno od strokovnjakinj, ki ju je sodišče v konkretnem postopku postavilo za izdelavo izvedenskega mnenja, smo vprašali, kdo jo je v tej zadevi določil oziroma predlagal za izvedensko delo s področja klinične psihologije, a nam na vprašanje ni želela odgovoriti, temveč je dejala, da naj se za informacije v zvezi s predmetno zadevo obrnemo na pristojno sodišče. Na Okrožnem sodišču Novo mesto pa nam kljub temu, da se vprašanja niso nanašala na identiteto otrok, temveč na procesno vprašanje izbire oseb za izvedensko delo, niso pojasnili, zakaj so za izdelavo mnenja zaprosili osebi, ki nista sodni izvedenki. Sklicevali so se na 43. člen Zakona o nepravdnem postopku, po katerem je javnost v postopku urejanja družinskih razmerij, ki zadeva varstvo in vzgojo, stike ter preživljanje mladoletnih otrok, izključena.

Na Ministrstvu za pravosodje pa so nam pojasnili, da "sodišče sme v sodnem postopku pridobiti tudi mnenje strokovnjaka, ki ni sodni izvedenec". Pravna podlaga je v 245. členu Zakona o pravdnem postopku, ki se uporablja tudi v nepravdnih postopkih, v katerih sodišče odloča v družinskih razmerjih. Zakon določa, da se izvedenci določijo predvsem med sodnimi izvedenci za določeno vrsto izvedenskega dela, kar po razlagi ministrstva pomeni, da jih "sodišče praviloma, ne pa izključno, določi med sodnimi izvedenci".

Ministrstvo poudarja, da ima oseba, ki jo za opravo izvedenskega dela določi sodišče, v konkretnem postopku položaj izvedenca.

To je izjema, ki bi jo bilo smiselno obrazložiti

Ključno je, poudarja ministrstvo, "da ima oseba, ki jo določi sodišče za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva, potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga". "Postavitev osebe, ki ni na seznamu sodnih izvedencev, mora biti tako strokovno utemeljena, oseba mora biti nepristranska in formalno določena s sklepom sodišča," pravijo. Sodišče mora samo ugotoviti, da ima izbrana oseba ustrezno strokovno znanje ter paziti tudi na razloge za izločitev izvedenca, razlagajo na ministrstvu. 

Ministrstvo ob tem dodaja, da je postavitev osebe, ki ni na seznamu sodnih izvedencev, dopustna izjemoma, zato je smiselno, da sodišče svojo izbiro v sklepu o določitvi izvedenca ustrezno obrazloži.

V konkretnem primeru naše bralke v sklepu sploh ni bilo razvidno, da ne gre za sodni izvedenki iz imenika. Poleg tega pa sodišče ni pojasnilo, zakaj je za izvedensko delo določilo prav njiju in kako je preverilo njuno strokovno usposobljenost.

Če stranka meni, da oseba nima strokovnega znanja, potrebnega za ugotovitev ali razjasnitev določenega dejstva, lahko to uveljavlja kot pritožbeni razlog, za Žurnal24 pravijo na ministrstvu in ob tem opozarjajo, "da sodišče, ki bi za izvedenca določilo osebo, ki strokovnega znanja za ugotovitev ali za razjasnitev konkretnega spornega dejstva nima, tvega izpodbojnost odločitve, saj bi za ugotavljanje oziroma razjasnitev spornega dejstva uporabilo pomoč osebe, ki potrebnega strokovnega znanja nima in torej ne izpolnjuje osnovnega pogoja za izvedenca".

CSD Dolenjska in Bela Krajina, enota Novo mesto: Očitki o neresničnih navedbah in neenaki obravnavi staršev

Mati tudi CSD-ju očita, da je v poročilih sodišču dlje časa, predvsem od sredine leta 2025, navajal neresnične podatke in enostransko sledil očetovim navedbam, tudi s povzemanjem lažne očetove prijave na policijo, potem ko jo je policija že zavrgla. Ob očetovem ponavljajočem se odvzemanju otrok ob koncih tedna, med počitnicami in ob posameznih dnevih od leta 2023 dalje CSD ni ustrezno ukrepal, čeprav sta zaradi teh dejanj zoper očeta bili vloženi (najmanj) dve obtožnici zaradi vsaj osmih kaznivih dejanj odvzema mladoletne osebe.

Ko pa mati otroka zaradi fizičnega nasilja (ob predložitvi forenzičnomedicinskega mnenja o poškodbah otroka) ni izročila očetu, je CSD po 11 dneh predlagal odvzem otroka materi. Predlog je utemeljeval s predvidevanjem prihodnje ogroženosti (domnevnega odtujevanja), v poznejšem odgovoru pa navedel, da akutna življenjska ogroženost ne obstaja ter da mati ustrezno skrbi za varnost, zaščito in zdravstvene, izobraževalne ter socialne potrebe otrok.

V uredništvo imamo dokument, ki potrjuje, da je nepravilnosti pri delu CSD v tem konkretnem družinskem postopku že leta 2025 ugotovila tudi socialna inšpekcija. Prejeli smo tudi dokument, ki dokazuje, da primer obravnava tudi pristojni sektor za gospodarski kriminal.

Dvom v nepristranskost Okrožnega sodišča Novo mesto

D. M.

Odpirajo se tudi vprašanja o morebitni pristranskosti Okrožnega sodišča Novo mesto. Oče je namreč v partnerskem razmerju z novomeško sodnico, ki dela v isti sodni stavbi kot sodnica v tem primeru. Mati je na to opozorila Okrožno sodišče v Novem mestu že v začetku junija 2026 in vložila predlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče, vendar je sodnica sklep o odvzemu otroka izdala tri dni po vložitvi predloga za prenos pristojnosti na drugo sodišče.

Odločitev je oprla na izvedensko mnenje, poziv strankam, naj se izjavijo o mnenju, pa je bil datiran šele na dan odvzema otroka. V pozivu je sodnica udeležence izrecno opozorila, da njihovih pripomb ne bo mogla upoštevati, če se na mnenje ne bodo odzvali, čeprav je odločitev na podlagi tega mnenja že sprejela.

Predlog CSD iz julija 2026, ki mu je ugodila z izdajo sklepa o odvzemu, je vročila šele mesec dni po odvzemu otroka. Po informacijah, ki jih ima mati, do objave članka Višjemu sodišču v Ljubljani prav tako ni posredovala v odločanje niti julijske niti septembrske pritožbe. Vrhovno sodišče je medtem zaradi zagotavljanja videza nepristranskosti postopek nemudoma preneslo v Ljubljano, pri čemer naj bi po prejemu sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije sodnica celoten spis zadrževala še več kot osem dni. 

Na Okrožnem sodišču Novo mesto nam ob sklicevanju na 43. člen Zakona o nepravdnem postopku niso odgovorili niti na vprašanji, ali je sodnica, ki je po navedbah stranke v partnerskem razmerju z očetom otroka, kakor koli sodelovala pri tej družinski zadevi, neposredno ali posredno in ali je sodišče obravnavalo predlog za izločitev razpravljajoče sodnice oziroma druge predloge, povezane z videzom nepristranskosti.

*Fotografija je simbolična.

nika.vajnhandl@styria-media.si