Na Žurnal24 se je obrnila bralka, ki Centru za socialno delo Gorenjska – Enota Jesenice očita pristransko ravnanje in neustrezno ukrepanje v postopkih, povezanih z varstvom koristi njenih treh mladoletnih otrok. Bralka nam je opisala in priložila uradne dokumente, iz katerih izhaja, da je CSD Jesenice več let opozarjala, da ima oče njenih otrok težave z alkoholom, zaradi tega pa se je v osmih letih, odkar je na to opozarjala CSD, zvrstilo več dogodkov, ki so bili za otroke nevarni. Kljub temu na CSD Jesenice dolgo niso ukrepali.
Med njegovim varstvom so bili otroci večkrat poškodovani
Bralka pravi, da je oče otrok za dve leti izginil iz njihovega življenja, po tem, ko pa se je vrnil in spet želel stike z njimi, pa naj bi bili otroci po navedbah bralke večkrat neposredno izpostavljeni očetovi močni opitosti. Opisuje primere, ko naj bi oče pred otroki izgubljal nadzor nad seboj, bil neorientiran, telesno nestabilen ... Otroci naj bi bili takšnim prizorom večkrat neposredno priča, očetovi starši pa naj bi jih ustrahovali, naj o videnem ne govorijo materi.
"Ko mu je zmanjkalo alkohola, je otroke pod vplivom alkohola vozil do Petrola. Enkrat je vzel s sabo srednjo hčer in na koncu je prenočila pri njegovem pivskem kolegu, saj oče ni bil zmožen vožnje nazaj. V tem času sta bila preostala dva otroka ločena od sestre," razlaga bralka.
"V letu 2024, v času prvomajskih počitnic, je oče otrok na električnem kolesu pod vplivom alkohola na belanci in brez zaščitne čelade prevažal najstarejšo hčer. Pri tem sta padla, hči pa je utrpela telesne poškodbe. Dodajam še, da oče otrok zaradi prikrivanja svojega alkoholiziranega stanja hčere ni odpeljal v zdravstveno ustanovo," opisuje, zraven pa nam je priložila tudi dokumente, ki razkrivajo, da je maja 2024 strokovna delavka CSD Jesenice M. O. bralki sporočila, da je bil oče na pogovoru, da je priznal, da poškodovanega otroka ni peljal k zdravniku in da materi tega ni sporočil. Kljub temu CSD takrat ni ukrepal.
"Leto pozneje se je poškodovala tudi mlajša hči, saj je oče ni spremljal do vhodnih vrat osnovne šole, temveč jo je pustil na parkirišču, čeprav je splošno znano, da je treba prvošolce obvezno spremljati na poti v šolo in domov," opisuje, da so se nevarne situacije za njene otroke potem še nadaljevale.
"V času stikov oče otrok pogosto kadi v avtomobilu in ne uporablja varnostnih sedežev, o čemer sem prav tako obvestila CSD. Tudi stari starši otrok v času prevoza kadijo v avtomobilu, otroci pa imajo pogosto zadrego, ko v šolo vstopajo z oblačili, ki imajo vonj po cigaretnem dimu," opisuje, da CSD ni ukrepal tudi po teh opozorilih, čeprav je kajenje z Zakonom o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov ob prisotnosti mladoletnih oseb prepovedano in predstavlja kaznivo ravnanje oziroma prekršek.
"V letu 2025 sem naslovni CSD večkrat opozorila, da so otroci na stikih v strahu, tudi ker jim oče razkazuje neprijavljeno strelno orožje. O tem je bila obveščena tudi Policijska postaja Jesenice, vendar ni bilo nobenih postopkov," razlaga, da je bila varnost njenih otrok večkrat ogrožena, a pristojne institucije niso ukrepale. Omeni tudi, da je avgusta 2023 oče skupaj z otroki zapustil hotel Belvedere v Izoli, ne da bi poravnal hotelski račun.
"Rada bi še dodala, da mi oče treh mladoletnih otrok že šesto leto ne plačuje sodno določene preživnine in da je dolg do otrok že presegel 25 tisoč evrov, z vštetimi zamudnimi obrestmi," opisuje, da je oče otrok dalj časa opuščal tudi eno svojih najbolj osnovnih zakonskih obveznosti in tako breme vsakodnevnega preživljanja, vzgoje in organizacije življenja otrok že leta nosi sama. "Oče otrok ne vzgaja, ne hodi na roditeljske sestanke in ne kupuje nobenih šolskih potrebščin, temveč sem za vse zadolžena sama. Prav tako v času stika z otroci ne dela domačih nalog in celotno breme po končanem stiku pade name. V letu 2025 oče zjutraj niti ni vozil najstarejše hčere na predure obveznega predmeta nemščine, zaradi česar je bila v prvem ocenjevalnem obdobju neocenjena. Prejela sem dopis razredničarke, da bo v primeru neustrezne ocene ponavljala četrti razred osnovne šole. Tudi o tem sem obvestila CSD."
"Zoper očeta otrok sem v preteklem letu vložila že več kazenskih ovadb, tudi zaradi neplačevanja preživnine, vendar po mojih podatkih kazenski postopek do danes še ni bil uveden," opisuje, kako so zatajili številni pristojni organi v Sloveniji.
"Dolžnost CSD bi bila, da takšne stike, ki niso v največjo korist otrok, omeji, ter da starša, ki ima težave z alkoholom in to tudi prizna, napoti v ustrezne programe za zdravljenje odvisnosti. V mojem primeru CSD ne deluje v največjo korist otrok, temveč v korist očeta, in sicer zaradi tega, ker ima dobra poznanstva," opisuje, kako CSD Jesenice očetu ni omejil stikov z otroki niti potem, ko je lani priznal, da ima težave z alkoholom. Zanikati ni več mogel, ker ga je policija pred tem izločila iz prometa, saj je pozitiven alkotest pokazal višjo vrednost prisotnosti alkohola, bil pa je tudi pozitiven na droge.
"CSD ni ukrepal, ker ima oče dobra poznanstva"
Prepričana je, da CSD ni ukrepal zaradi pristranskosti pri delu ene od strokovnih delavk, saj je v tesni osebni povezavi s sestro očeta njenih otrok: "Njegova sestra je v lokalnem okolju zelo politično vplivna in je bila tudi članica sveta Centra za socialno delo Gorenjska kot predstavnica ustanovitelja. Med omenjeno sestro in strokovno delavko M. O. obstaja močna prijateljska povezanost, zaradi česar se ogroženost otrok ni obravnavala na način, kot bi se morala, saj je v vse postopke na CSD Jesenice vpeta omenjena strokovna delavka."
Opisuje, da tudi ko je CSD na podlagi Družinskega zakonika v osnovno šolo otrok končno poslal svojo zaposleno, je ta opravila pogovore z vsemi tremi mladoletnimi otroki brez vedenja bralke. "Čeprav so otroci povedali eno zgodbo, je strokovna delavka M.O. v svojem mnenju zapisala olepševalne okoliščine za očeta," je prepričana. Po njenih besedah je bilo prav takšno poročanje CSD posebej problematično, saj naj bi ustvarjalo vtis, da sta oba starša glede skrbi za otroke primerljiva.
"Strokovna delavka M.O. je v mnenju za sodišče prirejala podatke, da bi oče naj bil zaposlen ter da bi naj plačeval preživnino, čeprav sta jo nato izpisek iz transakcijskega računa in dopis državnega tožilstva v celoti postavila na laž," pravi, da oče otrok ni zaposlen, prejema socialne transferje in kdaj dela na črno. "Zaradi prirejanja dejstev s strani strokovne delavke M.O. sem prav tako vložila kazensko ovadbo zaradi nevestnega dela v službi ter prirejanja uradne listine in zlorabe uradnega položaja ali pravic. Na poziv sodišča je namreč v svojem mnenju zapisala, da se je oče otrok vključil v program obravnave odvisnosti od alkohola, kar ne drži. Druga strokovna delavka in tudi oče otrok so na sodišču potrdili, da v noben tak program ni vključen," razlaga bralka.
Prošnji, da primer prestavijo v drug CSD, niso ugodili
Zaradi tega je bralka v letu 2025 predlagala prenos pristojnosti na drug center za socialno delo izven regije, a o tem po njenih navedbah nikoli ni bilo odločeno: "Vložila sem pobudo za prenos pristojnosti na drug CSD izven Gorenjske regije, saj je obstajalo navzkrižje interesov, ker je sestra očeta najinih otrok članica sveta CSD Gorenjska, torej organa, ki je nad CSD Jesenice. O moji pobudi se na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) nikoli ni odločalo, z obrazložitvijo CSD, da delo opravljajo strokovno in profesionalno."
Dejstvo je, da sama želja ene od strank še ne zadostuje za prenos pristojnosti na drug CSD. Zakonodaja (Zakon o socialnem varstvu) omogoča določene spremembe krajevne pristojnosti CSD, če so za to podani tehtni razlogi. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti lahko določi drug CSD za postopek, če je očitno, da se bo tako postopek lažje izvedel ali če so za to drugi tehtni razlogi. Sklep izda ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, na predlog centra za socialno delo.
Vendar pa v primeru, ko stranka opozarja na videz konflikta interesov in osebne povezave v lokalnem okolju, ostaja legitimno vprašanje, ali je CSD te navedbe vsebinsko presodil in ali je ministrstvu predlagal prenos postopka na drugo enoto. Odgovora na to vprašanje nam na CSD Jesenice niso podali.
Bralka bi sicer lahko podala še pobudo za zamenjavo strokovnega delavca pri pomočniku direktorja enote CSD, vendar bi tudi pri tem morala navesti utemeljen razlog za zamenjavo.
Multidisciplinarni tim in dva različna zapisnika
Zaradi ogroženosti otrok je julija 2025 vendarle potekal multidisciplinarni tim. Po besedah bralke se ga ni mogla udeležiti, saj ni dobila dopusta v službi, zato se je pristojnim vnaprej opravičila. Kljub temu je po besedah bralke "CSD Jesenice v zapisniku navedel, da se nisem opravičila, kljub temu pa je uvrstil mojo izjavo, ki je bila pripeta k opravičilu".
Takoj po službi je bralka odhitela na CSD, kjer je osebno prejela zapisnik multidisciplirarnega tima. "Dne 3. 9. 2025 sem zapisnik multidisciplinarnega tima znova prejela, tokrat po elektronski pošti, a sem opazila, da se zapisnika razlikujeta, čeprav naj bi šlo v obeh primerih za izvirnik. O tem sem obvestila socialno inšpekcijo in državno tožilstvo. Odgovora do danes še nisem prejela," opisuje, kako je tudi po prijavi domnevnih nepravilnosti ostala brez odgovora pristojnih organov. Dejstvo sicer je, da imajo pri vsebini zapisnikov, zaznamkov ali uradnih zapisov, prisotni možnost podati pripombe ob izdelavi dokumenta ali pozneje v nadaljnjih postopkih, denimo na sodišču.
"V preteklem letu sem vložila skupno že tri pobude za inšpekcijski nadzor na socialno inšpekcijo, vendar do danes nisem prejela nobene povratne informacije," pravi.
Preobrat je bil bolniški dopust strokovne delavke
V začetku 2026 se je zgodil še en dogodek, ko sta se med varstvom pri očetu poškodovala dva otroka. O tem dogodku so otroci spregovorili v šoli in pri pediatrinji brez prisotnosti strokovne delavke CSD M. O., saj je bila takrat na dopustu: "Zato je, ko se je vrnila in govorila s socialno delavko in pediatrinjo, morala zapisati dejansko stanje." Mati je nato predlagala začasno odredbo.
CSD je tako v začetku leta 2026 sodišču vendarle po dolgih letih boja podal oceno ogroženosti otrok in mnenje glede predlagane začasne odredbe. V njem je med drugim zapisal, da so otroci potrdili materine navedbe o tem dogodku, da je oče v osebnem razgovoru naposled priznal alkoholiziranost in da njegova opitost preprečuje kakršnokoli skrb za otroke. CSD je podal predlog, da se stiki izvajajo pod nadzorom.
A postopek pravnomočno še vedno ni končan. Kot pravi bralka, sodnik po prejemu mnenja CSD odločitev o začasni odredbi sicer še vedno odlaša. Zato je na sodišče in ministrstvo za pravosodje vložila nadzorstveno pritožbo zaradi predolgega odločanja.
Kako bi center moral ravnati?
Ni mogoče trditi, da je strokovna delavka M. O. zavestno pristransko odločala, je pa iz poteka dogodkov mogoče razumeti pomisleke matere, sploh ker je do preobrata pri ravnanju prišlo šele v času bolniške odsotnosti te strokovne delavke in so se potrdile trditve matere, da ima oče težave z alkoholom.
Delo CSD-jev sicer ne bi smelo biti pristransko, saj temelji na Družinskem zakoniku, Zakonu o nepravdnem postopku in katalogu javnih pooblastil. Kot smo poročali pred kratkim, mora CSD ob prejemu informacije o verjetni ogroženosti otroka nemudoma sprožiti postopke za ugotavljanje dejanskega stanja v družini. Ocena ogroženosti tako ni subjektivna presoja posameznega socialnega delavca, ampak sistematična analiza rizičnih in varovalnih dejavnikov, ki temelji na zbranih podatkih in razgovorih s starši in otrokom, poročilih institucij, ki so z otrokom v stiku, ugotovitvah ob obisku na domu ter timskem delu znotraj centra in v sodelovanju z multidisciplinarnimi timi.
Če center ugotovi, da je otrok ogrožen, lahko sodišču predlaga ustrezne ukrepe. Med njimi so milejši ukrepi, to je omejitev starševske skrbi, kjer CSD staršem predlaga in nudi oblike pomoči in o tem poroča sodišču, nadzorovani stiki, ki se določijo v primerih, ko je to nujno za varnost otroka, možen pa je tudi umik otroka in namestitev v varnejše okolje, če se ugotovi, da otroku v družini ni zagotovljen varen razvoj.
Na CSD Jesenice molčijo
Na CSD Gorenjska – Enota Jesenice smo poslali vrsto konkretnih vprašanj, od tega, koliko prijav s strani bralke je center prejel, kako jih je preverjal, do kakšnih ugotovitev je prišel, katere ukrepe je tehtal, ali je očeta usmerjal v program obravnave odvisnosti, kako je presojal očitke o ogroženosti otrok, pa do tega, ali je obravnaval morebitni videz pristranskosti ter kako pojasnjuje navedbe o domnevno različnih verzijah zapisnika multidisciplinarnega tima. Na vprašanja s centra niso odgovorili. Čeprav smo poudarili, da ne bomo razkrivali imen vpletenih ali presojali družinskega spora, temveč nas zanima le ravnanje institucije v konkretnem primeru, se je pomočnica direktorice CSD Gorenjska Alenka Korošec izgovorila, da ne morejo podajati pojasnil ali odgovarjati na vprašanja, ki se nanašajo na posamezne družine in njihove mladoletne otroke, saj je njihova zakonska dolžnost zaščita otrok tudi pred izpostavljenostjo v javnosti.
Na CSD Jesenice smo nato poslali še dodatna vprašanja o tem, ali so na centru v zadnjih letih prejeli očitke glede strokovne delavke M. O. zaradi domnevne pristranskosti, ali so jih preverili, kakšne so bile njihove ugotovitve, in ali drži, da je v enem od mnenj za sodišče navedla napačne podatke o očetovi zaposlenosti, plačevanju preživnine in vključitvi v program zdravljenja odvisnosti. Tudi na ta vprašanja Korošec ni odgovorila s konkretnimi pojasnili. Vztrajala je zgolj, da "center za socialno delo v vseh postopkih deluje strokovno in objektivno do obeh staršev, pri čemer pa je naša primarna dolžnost vedno zasledovanje največje koristi otroka".
Je pa Korošec naknadno pojasnila, da je "v enem od primerov celotno dokumentacijo obravnave družine pregledala tudi
socialna inšpekcija, ki ni ugotovila nepravilnosti. Z zadevo je seznanjen tudi Varuh človekovih pravic Republike Slovenije".
Socialna inšpekcija obljublja, da prijave, ko gre za ogroženost otrok, jemlje resno
Bralka je namreč zaradi ravnanja centra podala več prijav tudi socialni inšpekciji. Sama prijava socialni inšpekciji sicer še ne pomeni začetka inšpekcijskega postopka. Na socialni inšpekciji so za naš portal poudarili, da se inšpekcijski nadzor vodi po uradni dolžnosti in v javnem interesu. Inšpektor mora sicer obravnavati prijave, pritožbe in druge vloge, nato pa na podlagi vsebine oceni, ali obstajajo razlogi za uvedbo nadzora zaradi varovanja javnega interesa. Inšpekcijski nadzor torej ni namenjen razreševanju sporov med posamezniki, temveč presoji zakonitosti ravnanja izvajalca dejavnosti, v tem primeru centra za socialno delo.
Socialna inšpekcija je dodatno pojasnila, da prijavitelj v morebitnem nadzoru nima položaja stranke, zato inšpektor ni dolžan poročati o posameznih procesnih dejanjih, na primer, kdaj je bil postopek uveden ali katera nadzorna dejanja je opravil. Če prijavitelj to zahteva, ga mora obvestiti le o svojih ukrepih, in sicer najpozneje po opravljenem nadzoru in po zadnjem ukrepu oziroma ob ustavitvi postopka. Pri tem je dolžan varovati tudi tajnost vira prijave.
"V letu 2025 se je približno dve tretjini prijav v zvezi s področjem dela centrov za socialno delo nanašalo na različna področja varstva pravic in koristi otrok. Vsaka prijava, katere vsebina se nanaša na varstvo pravic in koristi otrok, se obravnava prednostno, roki za obravnavo prijav oziroma izvedbo nadzorov pa niso in ne morejo biti določeni. Glede na kompleksnost dogajanja, ki ga nadzira inšpektor, so lahko posamezni nadzori izvedeni tudi v nekaj dneh, posamezni nadzori pa lahko trajajo tudi več tednov," so nam ob tem z Inšpektorata Republike Slovenije za delo zagotovili, da prijave, ko gre za ogroženost otrok, vedno jemljejo resno.
Na vprašanje, kako inšpekcija presoja očitke o pristranskosti strokovnih delavcev, pa so nam odgovorili, da preverjajo "zlasti, ali je bila vsem vpletenim omogočena enaka stopnja sodelovanja in ali so bile njihove izjave, ravnanja ali opustitve ravnanj obravnavane po smiselno enakih kriterijih".
Poznam primer, ko starša, ki lastno hčer in vnukinjo mečeta na cesto ob enem pa sta dala vlogo za skrbništvo nad vnukinjo, samo zato, da bi lahko prodala stanovanje in denar namenila mlajši hčerki,šlo je tako daleč, da so ji… ...prikaži več starši rekli, da naj si kar spremeni priimek, in take ščiti CSD, ki je tudi z grožnjami podkrepil da bodo mladoletno osebo dali v rejo!!! Za moje pojme, je to kaznivo dejanje, ker iskoriščata mladoletno osebo za osebne zadeve!!!
Kje si imela pamet ko te je filal? V glavi sigurno ne. Dobro si vedela da je pijanec in vseeno imaš z njim tri otroke.
Le komu bi uboge otroke sedaj dali? Ženska, ki je imela s takim tipom otroke, tudi ne more biti normalna.