Izglasovana nezaupnica je dobra stvar, ker omogoča, da pridemo do vlade, ki bo imela večjo podporo ljudi in bo lažje sprejemala potrebne ukrepe, je menil Janez Šušteršič s koprske fakultete za menedžment.
"Pot do takšne vlade so po mojem lahko samo volitve; izvoliti neko vlado samo za eno leto verjetno nima smisla," je menil ekonomist, saj so kratki mandati glede na izkušnje zelo neproduktivni.
Da bi nezaupnica vplivala na bonitetno oceno države, pa Šušteršič ne verjame. "To je normalno v demokracijah, v vsaki državi kdaj kakšna vlada pade," je menil.
Podobno tudi ekonomist Sašo Polanec z ljubljanske ekonomske fakultete pravi, da je nezaupnica pozitivna novica. "Pat položaj, ki je bil nekaj časa v političnem kontekstu, se bo lahko prekinil, morda se bodo lahko dajale nove pobude," izpostavlja. Sicer pa trenutne alternative Pahorjevi vladi, z Janezom Janšo na čelu, po njegovem mnenju ne prinašajo veliko optimizma.
Nam ni treba skrbeti za bonitetno oceno?
Glede bonitetne ocene Slovenije pa Polanec meni, da bo nezaupnica prej pripomogla k dvigu bonitetne ocene, če bodo mednarodne agencije ocenile, da je to dobro za reformne procese v državi.
Ustanove, ki oblikujejo ocene, niso orientirane na kratko obdobje, ampak gledajo na obdobje enega, dveh let. Zato kratkoročnega poslabšanja bonitete ekonomist ne pričakuje.
Krčenje v javnem sektorju "verjetno ni več aktualno"
Izglasovanje nezaupnice vladi pomeni, da pogajanja o načrtovanih reformah v času do nove vlade ne pridejo v poštev, je dejal predsednik ZSSS Dušan Semolič. Pričakujejo, da bo nova vlada prisluhnila tudi nekaterim rešitvam, ki jih predlagamo sindikati, zlasti glede delavcev in upokojencev. Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj ocenjuje, da napovedane restrikcije v javnem sektorju za leto 2012 zdaj "verjetno niso več aktualne".
Po mnenju predsednika sindikalne konfederacije Pergam Dušana Rebolja je bila Pahorjeva vlada nesposobna sprejeti zastavljene reforme in spodbuditi gospodarski razvoj.
