Premier Borut Pahor se je dopoldne nepričakovano pojavil v Zagorju, ko se je prišel poklonit bivšemu predsedniku države Janezu Drnovšku.
Tik pred odhodom v Ljubljano pa se je, kot je poročal Delov spletni portal, sprehodil med Zagorjani in v pogovoru za Televizijo Trbovlje namignil na morebiten odstop, če se reševanje spora s Hrvaško ne bo izteklo po slovenskih pričakovanjih.
Da bi premier Pahor razmišljaj o odstopu z mesta funkcije premierja, so že zanikali v njegovem uradu. ˝Predsednik Vlade RS Borut Pahor je trdno odločen rešiti mejno vprašanje z Republiko Hrvaško in o odstopu sploh ne razmišlja,˝ so sporočili iz kabineta predsednika vlade.
Čebulj: Ne čakajmo z referendumom
Franc Čebulj, nekdanji predsednik Ustavnega sodišča, na spletni strani Zavoda za varovanje narodne dediščine 25. junij opozarja na morebitno ustavno spornost tako imenovane tihe diplomacije med slovenskim premierjem Borutom Pahorjem in njegovo hrvaško kolegico Jadranko Kosor.
Če bi šlo za dogovor, ki zavezuje in neposredno vpliva na mejo in ozemlje Slovenije, pa lahko o tem odloča samo Državni zbor in ne Vlada s potrditvijo parlamentarnega delovnega telesa.
Z referendumom proti tihi diplomaciji
Nekdanji ustavni sodnik pa je jasen tudi glede referenduma. ˝Menim,da je ob takšni ˝tihi diplomaciji˝, kot se je zgodila v obravnavanem primeru, treba referendum izvesti že sedaj in ne šele ob vstopu Hrvaške v EU,˝ pravi Čebulj in dodaja, da je referendum edina možnost, ki ostane volivcem, da se uprejo tihi diplomaciji, ˝ki meji na derogacijo demokratičnih standardov odločanja o javnih zadevah, kakršni morajo veljati v parlamentarni demokraciji˝.
Poleg tega referendum v primeru tihe diplomacije kot edini način še uresničuje ustavno načelo, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo in se bo šele v okviru referendumskega vprašanja ˝izkristaliziralo, kaj je oziroma kaj naj bo podlaga pogajanjem.˝
Hrvaški predsednik Stipe Mesić, ki se je pred dnevi izrekel za podpis sporazuma, ima sedaj pomisleke glede slovenskega dostopa do odprtega morja. Kot meni Mesić se mora meja oblikovati na podlagi mednarodnega prava.
˝To je za nas najpomembnejše, mi smo zainteresirani da še naprej mejimo na Italijo in če bi sprejeli možnost, da bi Sloveniji omogočili dostop do odprtega morja, bi morali izgubiti 64 kvadratnih kilometrov morja, kar pomeni, da bi izgubili stik z Italijo. Ko pa ne bi več mejili na Italijo, ne bi več veljali Osimski sporazumi,˝ je dejal Mesić.
Cerkev poziva k nepodpisu
Proti podpisu sporazuma se je izrekla tudi hrvaška cerkev. Ta je že opozorila hrvaško vlado, da naj ne podpiše arbitražni sporazum, ˝četudi zaradi tega ne bomo vstopili v EU˝.
Komisija ob tem še meni, da ima Slovenija že po Konvenciji OZN omogočen dostop na odprto morje prek hrvaških teritorialnih voda in da že sedaj lahko ladje neovirano plovejo prek hrvaškega morja.
Kosorjeva pričakuje zeleno luč saborja
Hrvaška premierka Jadranka Kosor pa je izrazila prepričanje, da bo sabor v ponedeljek podprl podpis arbitražnega sporazuma in da je dober za obe strani.
Kot ključni moment sporazuma je navedla to, da bodo vsi postopkovni roki v sporazumu stopili v veljavo, potem ko bo Hrvaška podpisala pristopno pogodbo z EU, torej ko bo postala članica unije.
˝Tega nekateri nočejo razumeti,˝ je pristavila, predsedniku glavne opozicijske stranke SDP Zoranu Milanoviću pa očitala, ker v petek ni prišel na sestanek o sporazumu.
˝Dobro bi bilo, če bi nekdo, ko se dogovori za kavo z neko damo, pa tudi če je predsednica vlade in HDZ, na kavo prišel ali pa se opravičil, če ne bi mogel,˝ je ob srečanju kluba utemeljiteljev HDZ v Zagrebu po poročanju Hine še dejala Kosorjeva.
Milanović sporazuma še ni podprl, Kosorjeva pa ga je povabila na pogovor o tem v petek, ki pa ga je nato prek medijev zavrnil.
