Smo med najslabšimi v Evropi
"Slovenija je socialna država, a žal na področju dolgotrajne oskrbe že nekaj časa nazadujemo. Deluje, kot da nas je povozil čas," je poudaril minister za zdravje Tomaž Gantar. Priznal je, da za starejšo generacijo doslej ni bilo dovolj dobro poskrbljeno, a upa, da se bo to z novim zakonom spremenilo. Slovenci smo po njegovih besedah med najslabšimi v Evropski uniji glede na sredstva, ki jih vlagamo v dolgotrajno oskrbo.
"Vsi se staramo, nismo pa nič bolj zdravi. Tisto obdobje življenja, v katerem smo zdravi, je še vedno kratko. Zato starejši rabijo mnogo več kot nekoč, sistem pa se njihovim potrebam ni prilagajal," je dejal Gantar. V preteklih obdobjih so se namreč večkrat oblikovale pobude za ureditev področja dolgotrajne oskrbe, a se je vsakič kaj zalomilo.
"Postaviti moramo osnovne zahteve"
Gantar meni, da mora biti tokrat zakon oblikovan solidarno, da se bodo lahko v sistem dolgotrajne oskrbe vključili vsi ljudje in zanj plačevali v skladu s svojimi zmožnostmi. "Moramo ugotoviti, česa smo sposobni in kaj lahko damo. Ne smemo le oblikovati seznama želja, bolje je, da postavimo osnovne zahteve," je dejal.
Ključna vprašanja, ki se Gantarju porajajo ob predlogu zakona, pa so vezana na financiranje, meje med zdravstvom in nego, morebitna socialna zavarovanja, demografski sklad, treba bo tudi doreči, kakšna bo vloga občin.
Možnost, da bi plačevali prispevek za dolgotrajno oskrbo
Evropska poslanka Romana Tomc pa je poudarila, da je skrajni čas, da Slovenija dobi kakovostno podlago za urejanje področje dolgotrajne oskrbe. "Tudi Evropska komisija nas opozarja, da Slovenija tega področja nima urejenega. Sicer ne pravim, da bi morali to narediti le zato, da jim ustrežemo, temveč da naredimo nekaj dobrega zase," je dejala.
Minister za obrambo Matej Tonin je predlagal, da bi ljudje lahko čez celo življenje plačevali nek manjši prispevek, ki bi ga potem porabili za dolgotrajno oskrbo.
Varuh človekovih pravic Peter Svetina pa je opozoril, da moramo prisluhniti predvsem starejšim in jih vprašati, kaj bi v resnici potrebovali. "Pustili smo, da so v dvajsetih letih razprave koncepti zastarali. Zdaj si večina starostnikov želi ostati doma, skrbeti moramo, da ne bodo osamljeni in da bo zanje poskrbljeno," je pojasnil.
Tudi evropska poslanka Tanja Fajon je poudarila, da "smo politiki močno zatajili", zato težava postaja vse večja. "Priprava zakona zahteva sodelovanje stroke, pristopiti pa moramo kot socialna država. Zagotoviti moramo več javnega denarja," je dejala. Ni izključila možnosti uvedbe novega, socialnega zavarovanja.
Na posvetu pri predsedniku RS @BorutPahor razpravljamo o enem najpomembnejših zakonov, ki jih moramo sprejeti-o zakonu o dolgotrajni oskrbi. Starost ne sme biti breme. Daljša življenjska doba je velik dosežek civilizacija.Vsem mora biti omogočena varna, dostojna in lepa starost. pic.twitter.com/h47WyCSjN8
— Aleksandra Pivec (@APivec) June 10, 2020
Potrebujemo vlado ki ne bo fašistično nacisticno stalinistco ustaska.
čudno je tole, države , ki se niso šle komunizma in socializma, imajo danes boljšo socilano oskrbo ... če recimo pogledamo samo sosedo avstrijo ... visoke penzije, urejeni domovi, tudi za okužene so dobro poskrbeli, itd ... pri nas pa… ...prikaži več siromaki, cel kup modrovanja , narejeno pa slabo, oz. takoj ko se zavohajo šuške, hops, dejmo lupit ... pa noben zakon ne pomaga, le zavest po manjši požrešnosti in lakomnosti
Nič kaj ne verjamem, da bodo prodane duše poskrbele za starejšo generacijo, kajti najprej so poskrbele za lastno rit!