Policija pa je že zanikala vse navedbe, da bi ''v konkretni zadevi preiskovanja sumov kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete lahko šlo za policijski konstrukt in za nezakonito prisluškovanje.
Policija je pri zbiranju obvestil, tudi o konkretnem podatku o uporabi telefonske številke, in pri vrsti drugih pridobljenih dokazov izvedla preiskovalne postopke zakonito in strokovno ter na podlagi ustreznih sodnih odredb.''
Izpostavili so še, da je sodišče edina institucija, ki bo v prihodnje presojala dokaze, zbrane v predkazenskem postopku.
Anonimni nemški vir
"Iz dokumentacije, ki je bila v kazenskem spisu v zadevi čista lopata, izhaja, da je prišlo do prisluškovanja Zidarjevemu telefonu na podlagi nekega sporočila anonimnega informatorja iz Nemčije," je za zurnal24.si dejal Zidarjev odvetnik Boštjan Penko.
Po Penkovem mnenju gre v tem primeru za konstruiran dokaz, "ki je pripeljal do tega, da se je lahko začelo prisluškovati po telefonu. V nasprotnem primeru ne bi bilo dokazov za to. Na podlagi tega dokaza se je začela odvijati ta zgodba čista lopata".
Boštjan PenkoUporabili bomo vsa pravna sredstva, da ta dokaz izpodbijamo, da dokažemo, da je šlo za zlorabo policijskih pooblastil, kar se bo manifestiralo v sami zadevi čista lopata.
Na vprašanje, ali imajo dovolj dokazov za to, pa je Penko dejal, da imajo dokaze za utemeljen sum, vendar "z gotovostjo tega v tem trenutku ne morem trditi.
Ampak so številna dejstva, ki so tako nenavadna, nelogična in na neki način alarmantna, ki kažejo na to, da s pridobivanjem tega dokaza ni bilo vse v redu".
Policija iskala dokaze
Vsi trije gradbeni baroni – Ivan Zidar (SCT), Hilda Tovšak (Vegrad) in Dušan Černigoj (Primorje) – so trenutno že pravnomočno obsojeni pred ljubljanskim sodiščem.
Kot je namreč razvidno iz tožilske dokumentacije, je policija leta 2007 ugotavljala, da SCT posluje s tako imenovanimi missing traders (davčnimi utajevalci), in maja istega leta v eni izmed hišnih preiskav na računalniškem disku našla fiktivne račune, kjer je v rubriki kontakt pisalo Ivan Zidar.
Policija je tako do 14. novembra istega leta na podlagi tožilkine odredbe tajno opazovala Zidarja in ugotovila, da se "pretežno zadržuje na lokaciji dom–služba in da za komunikacije uporablja tudi mobilni telefon". Pri tem pa policija ni imela nobenega dokaza, da Zidar pri izvrševanju kaznivih dejanj uporablja telefon, zato sodišču ni mogla predlagati prisluškovanja.
Potrebni dokaz je policiji, kot poroča časnik Dnevnik, 26. novembra posredoval nemški kriminalist Schaffner iz bavarske policije, ki naj bi slovenskemu kriminalistu Robertu Slodeju po telefaksu poslal obvestilo, da se je pri njem oglasil informator, ki je povedal, da "Ivan Zidar izvršuje kazniva dejanja s področja gospodarstva" in da pri tem uporablja telefon.
Policisti naj bi si namreč informacije vedno izmenjevali v formalnem okviru – Interpol, Europol, delovne skupine ipd., ne pa preko telefaksa.
Dan kasneje je tako ljubljanska preiskovalna sodnica izdala odredbo za pridobitev podatkov o telefonskem prometu, 5. decembra pa še odredbo za prisluh Zidarju. Nato so začeli prisluškovati še Hildi Tovšak in Dušanu Černigoju.
