Pet ključnih stvari o premestitvi beguncev v Slovenijo

• Koliko ljudi bomo sprejeli?

Slovenija, ki se je tako kot večina ostalih evropskih članic že lani zvezala, da bo sprejela begunce, naj bi postopoma v naslednjih dveh letih sprejela 567 oseb, ki so že v Evropi, in sicer 218 iz Italije in 349 iz Grčije. Skupine beguncev od 40 do 50 ljudi naj bi prihajale postopoma. Prvo naj bi sprejeli že prihodnji mesec, zadnjo pa septembra prihodnje leto.

Kot sta zagotovila predsednik vlade Miro Cerar in državni sekretar Boštjan Šefic, bo Slovenija v primeru, da bo integracija potekala dobro, sprejela tudi še okoli dodatnih 200 oseb, k čemur smo se prav tako zavezali že lani.

• Koga bomo sprejeli?

Evropska shema, ki stavi na evropsko solidarnost, predvideva premeščanje le za državljanje Sirije, Iraka in Eritreje. Torej tistih posameznikov, ki jim tudi Slovenija praviloma podeljuje mednarodno zaščito. 

Slovenija bo v skladu z Grčijo in Italijo ter posamezniki lahko tudi soodločala, koga bo sprejela. Vsi posamezniki vključeni v shemo bodo prehodno varnostno preverjeni, Slovenija pa ima po besedah Šefica vedno možnost za pridržek do premestitve posamezne osebe.

• Ali lahko koga zavrnemo?

Tudi, ko je posameznik že premeščen v Slovenijo, to še ne pomeni, da bo zagotovo dobil status mednarodne zaščite. Vsak posameznik bo moral zaprositi za zaščito in bo obravnavan posamično.

• Kje bodo posamezniki nameščeni?

Posamezniki "po izvedenem transferju" sprejeti v azilni dom, kjer bodo nastanjeni do dokončne odločitve o njihovi prošnji za mednarodno zaščito. Zaenkratnaj bi zadoščale že obstoječe izpostave, ki so v Ljubljani na Viču, Kotnikovi, poleg tega je na voljo 50 mest v Logatcu.

Po pridobitvi statusa mednarodne zaščite bodo tako kot vsi ostali posamezniki s priznanimi statusom nastanjeni v eno od integracijskih hiš ministrstva za notranje zadeve v Ljubljani ali Mariboru. Ob tem pa bodo vključeni tudi v trimesečni uvajalni program, ki je namenjen učenju osnov slovenskega jezika, pomoči pri urejanju dokumentov in praktičnemu spoznavanju vsakdanjega življenja v Sloveniji.

Po letu dni te osebe zaživijo na svojem, a še vedno s pomočjo skrbnikov, ki skrbijo za njihovo integracijo, jim pomagajo pri pridobivanju zaposlitve, otrokom pri šolanju. To obdobje traja pet let in po tem času se pričakuje, da ti ljudje zaživijo povsem samostojno.

• Kakšne pravice imajo prosilci za azil, kašne begunci?

V času, ko posamezniki še čakajo na status mednarodne zaščite, so poleg nastanitve upravičeni do brezplačne prehrane, obleke in obutve, osnovnih higienskih potrebščin ter mesečne žepnine, ki znaša 18 evrov, in nujnega zdravljenja. Mladoletniki pa so vključeni v izobraževanje.

Ko oziroma če je prosilcem za azil podeljen status begunca oziroma subsidarna zaščita, zanje začnejo veljati pravice in dolžnosti, ki jih določa zakon o mednarodni zaščiti. Med pravicami so stalno bivališče na območju Slovenije, nastanitve v nastanitvenih prostorih ministrstva oziroma denarno nadomestilo za zasebno nastanitev. Poleg tega je osebam priznano zdravstveno in socialno varstvo ter možnosti izobraževanja, zaposlitve in pomoči pri integraciji.