Izhodišča za prenovo plačnega sistema, ki jih je vladna stran danes predstavila reprezentativnim sindikatom javnega sektorja, predvidevajo drugačno obravnavo tistega dela javnega sektorja, ki ima ob proračunskih še druge prihodke. Ta bi namreč imel večjo avtonomijo glede urejanja plač. Želja vlade je tudi več variabilnega nagrajevanja.
Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je na novinarski konferenci po sestanku s sindikati pojasnil, da bi po izhodiščih v okviru plačnega sistema v javnem sektorju določili dve skupini. V prvi bi bili tisti, ki se v celoti financirajo iz proračunskih sredstev in pri katerih ima vsaka sprememba neposreden vpliv na proračun, na primer organi državne uprave, občine, centri za socialno delo. Za ta del bi veljala bolj zavezujoča centralno določena pravila plačnega sistema.
Večjo avtonomijo glede urejanja plač pa bi imeli v tistem delu javnega sektorja, ki s svojimi storitvami sredstva pridobiva na trgu oz. se financira še iz drugih sredstev, ne le iz proračuna, ter določene institucije, ki jim že ustava ali zakon zagotavljata večjo samostojnost in neodvisnost. Minister je kot primer izpostavil zdravstvo in raziskovalno dejavnost. Vladno izhodišče pa je, da se spremembe uvajajo znotraj enake mase sredstev za plače.
Še vedno pa bi za vse v javnem sektorju ohranili nekatere skupne temelje, ko gre za sestavo plače, plačno lestvico, višino dodatkov, metodologijo obračunavanja in izplačevanja plač. Ostala bi tudi obveznost poročanja podatkov o plačah v informacijski sistem ISPAP.
Kaj bo s policisti in zdravniki?
Kar zadeva vprašanje t. i. izstopa posameznih poklicev ali dejavnosti iz enotnega plačnega sistema, kar so omenjali zlasti v povezavi z zdravniki, policisti ali vojaki, dokončnega odgovora še ni. V skladu s sklepom, ki ga je sprejela vlada v četrtek, je na ministrstvih, da v roku 14 dni presodijo, ali je za kakšnega od poklicev ali dejavnosti iz njihove pristojnosti treba oblikovati ločen plačni sistem, in v tem primeru tudi predlagajo izhodišča, o katerih bo nato odločala vlada.
Napredovanje bi uredili drugače
Na vladni strani želijo s spremembami zagotoviti boljšo povezanosti plačila dela z rezultati dela, večjo fleksibilnost pri določanju višine plače, manj administriranja in poenostavitve sistema. Ukinili bi ocenjevanje kot podlago za napredovanje, saj sedaj velika večina zaposlenih dobi oceno odlično, kar jim omogoči napredovanje na tri leta. Po vladnem predlogu bi bilo napredovanje avtomatično, a skozi določeno časovno obdobje. Kot je dejal minister, bi tako lahko zaposleni najvišji plačni razred na delovnem mestu dosegel po 40 letih in ne, kot je sedaj v praksi, po 15.
Redna delovna uspešnost in delovna uspešnost za povečan obseg dela bi se združili v eno eno. Bi pa posameznik iz naslova delovne uspešnosti lahko dobil več, kot sedaj, in sicer do 30 odstotkov višjo plačo. Maso sredstev za delovno uspešnost pa bi iz sedanjih dveh oz. treh postopno zvišali na sedem odstotkov. Prav tako bi uvedli dodatek za deficitarnost poklicev in dodatek za izjemne dosežke na nacionalni ravni, ki bi bil trajen.
Minister Koritnik osebno meni, da pripravljena izhodišča že ustrezno naslavljajo razloge, zaradi katerih posamezne skupine razmišljajo o izstopu iz enotnega plačnega sistema. Kot je pojasnil, bodo na podlagi izhodišč in pripomb sindikatov pripravili predlog sprememb plačnega zakona, na vlado pa mora do konca aprila prinesti poročilo o stopnji usklajenosti s sindikati.
