Predlogi. Državljani so v zadnjih dveh letih prek spletnega portala Predlagam.vladi.si posredovali 2.064 predlogov na različne teme, a jih je vlada v zakone in pravilnike implementirala le osem.
Še to so bili večinoma proceduralni predlogi, denimo naj se podaljša glasovanje na omenjenem portalu, ali predlogi v korist državnih institucij, na primer da bi nadgradili programsko opremo računalnikov v državni upravi.
Edini vsebinski predlog, ki je bil sprejet, je bil za znižanje stopnje davka na dodano vrednost otroškim pralnim plenicam. Drugega – da bi za delodajalce zaostrili pogoje pri ukrepu delovnega preizkusa in tako omejili izkoriščanje delavcev – pa je zavod za zaposlovanje, ki ukrep izvaja, pozneje ocenil kot nepotrebnega.
Naj se vidi, kdo je šef!
“Nizko število upoštevanih predlogov kaže na to, da poskuša oblast še vedno obdržati nek nadzor pri spreminjanju zakonodaje; institucije želijo obdržati odločitveno moč, zato na nek način zelo omejeno sprejemajo ta direktna mnenja državljanov,” meni Simon Delakorda, direktor Inštituta za elektronsko participacijo.
Kot pravi Tanja Oblak Črnič s fakultete za družbene vede (FDV), pa aktivnost državljanov ob skopi javni predstavitvi portala preseneča; samo v prvih 14 dneh se je namreč na portal prijavilo kar 400 državljanov.
Po njenih besedah vladne službe najbrž niso bile pripravljene na tako množičen odziv državljanov, več pa bi bilo tudi sprejetih predlogov, če bi dale boljša navodila, kakšne predloge sploh pričakujejo. Pojasnjuje še, da moč argumentov pri sprejemanju nima tolikšne vloge, imajo pa več možnosti za uspeh predlogi, pod katere se ljudje podpišejo z imenom in priimkom.
