Vaše področje je presajanje trebušne slinavke in jeter. Koliko transplantacij opravite?
Do sedaj smo opravili tri transplantacije trebušne slinavke. Pričakuje se, da bi bilo letno treba opraviti od pet do deset tovrstnih transplantacij. Na leto se presadi od 15 do 20 jeter, optimalna številka pa bi bila 30.
Je pomanjkanje organov težava?
Lahko bi bilo nekaj več darovalcev. Ljudje bi lahko bili bolj naklonjeni temu, čeprav so že zdaj dokaj. Medicinsko osebje ali strokovna javnost bi morda lahko večkrat identificirala potencialne darovalce.
Kako uspešne so tovrstne operacije?
Operacije so načeloma uspešne. Transplantacija jeter in trebušne slinavke se med seboj razlikujeta. Pri jetrih ni alternative. Če pacientu jetra odpovedo, na primer zaradi zastrupitve z zeleno mušnico, bo zaradi tega umrl, če mu ne damo drugih jeter. V tem primeru je stvar zelo jasna. Uspešnost se lahko meri po tem, koliko časa živi presadek in koliko bolnik. Pri jetrih je eno enako drugemu. Pri trebušni slinavki bolnik ni tako odvisen od presaditve. Trebušno slinavko smo do sedaj presajali v sklopu presaditve ledvic. Pri teh dveh organih imamo drugo možnost, inzulin ali dializo. Kvaliteta življenja pacientov pa je po transplantaciji večja.
Kaj je prihodnost presajanja organov, umetni organi ali ksenotransplantati (organi vzgojeni v živalih, op. p.)?
Ne upam si napovedovati. Morda bodo nekoč uspeli organe umetno vzgajati.
So vsi organi enako primerni za umetno vzgajanje?
Na to vprašanje bi bolje odgovorili imunologi ali histologi. Pri jetrih je važno, da gre za isto krvno skupino, ledvice pa morajo bolj ustrezati. Že zaradi tega ne bo mogoče enako vzgajati vseh organov.
Smo pri nas uspešno glede presajanja?
Glede na splošno situacijo v Sloveniji in zdravstvu relativno uspešno lovimo korak, kljub temu pa malo zaostajamo za razvitim zahodnim svetom.
Koliko je pri nas kirurgov, ki se ukvarjajo s transplantacijami?
Za jetra smo štirje, za trebušno slinavko sem zaenkrat sam. Točne številke kirurgov, ki presajajo srce in ledvice, pa ne poznam. Vse transplantacije se opravljajo v ljubljanskem kliničnem centru. Tudi organe vedno jemljemo mi, po vsej Sloveniji ali v tujini.
Ali to število zadostuje?
V tujini se nekateri ukvarjajo samo s transplantacijami ali pa zraven pokrivajo še nek ozek segment kirurgije. Pri nas se opravlja cel spekter operacij. Po eni strani smo tako majhni, da si težko zamislimo, da bi se nekdo ukvarjal samo s transplantacijami. Celo življenje opravljati samo eno vrsto operacij je enolično pa tudi naporno. Če opravljaš več ali manj samo težke operacije, je včasih "fajn" opraviti še kak lažji poseg.
Kolikokrat greste po organ v tujino?
V tujino gremo iskat trebušne slinavke, praviloma se hodi v tujino po srca, izjemoma tudi po jetra. Jetra praviloma vzamejo v tujini in nam jih pošljejo z letalom. Načeloma je najbolje, da greš po organ sam, ali pa nekdo, ki mu zelo zaupaš. Še posebej to velja za srce in trebušno slinavko. Odvzem organa je prvi korak in če tam narediš napako, jo je kasneje težko popraviti.
Kako komentirate nedavno vsaditev umetnega srca 15-letnemu fantu, ki so jo opravili rimski kirurgi?
Treba je še malo počakati, kako bo to uspešno. Če bo, bo velik napredek. Se pa velikokrat zgodi, da po takih senzacijah vidimo, da vse ni čisto zlato. Vsekakor jim želim uspeh, vendar pa je treba še malo počakati.
Menite, da bi zakon, po katerem bi bili vsi potencialni darovalci organi, ki so ga poslanci zavrnili, pripomogel k izboljšanju situacije?
To bi neposredno pomenilo, da bi imeli nekoliko več darovalcev. Etično-moralni razmisleki ob tem so vedno prisotni. Ali ti lahko nekomu kar vzameš organe, brez da bi nekdo to dovolil? Ne bi bil velik kritik tega. Sam bi svoje organe daroval. Težko je z zakonom ljudi prisiliti, da bi darovali organe. Veliko boljše je to doseči s pozitivnim pristopom in prikazovanjem uspešnih zgodb.
