„Kaj naj si podjetja v gostinsko-turistični panogi, ki jih je korona kriza prizadela zaradi vladnih ukrepov (administrativno zaprtje za obdobje 7 tednov), obetajo od vladnega paketa “pomoči”, kot ga je pripravil pristojni minister Zdravko Počivalšek? Ne prav veliko, razen hitre smrti ali umiranja na obroke, če sodimo po predstavljenih ukrepih,“ opozarja ekonomist Jože P. Damijan.
Edini zares smiselni ukrep v tem paketu je, da vlada nadaljuje s subvencioniranjem plač zaposlenih, ki so na čakanju, do konca leta in da je država bolj fleksibilna glede izvajanja tega ukrepa, poudarja Damijan, a pri tem svari, „da se za podjetja bolj splača zaposlene odpustiti, plačati zakonske odpravnine, kot pa se ukvarjati z birokracijo oziroma računovodstvom in Fursovimi aplikacijami glede izvajanja ukrepov ob skrajšanem ali fleksibilnem delovnem času. Tem podjetjem se bolj splača zaposlene odpustiti in jih najeti po potrebi za skrajšani delovni čas.“
Tudi možnost ugodnih kreditov Damijan okrca: „Ne se hecati. Velika večina podjetij v gostinsko-turistični panogi je že prezadolženih, donos v tej dejavnosti je izredno nizek, že velika podjetja imajo precejšnje težave pri servisiranju obstoječih kreditov.“
Sprašuje se še, kdo bo tem podjetjem, ki jim grozi izpadu prihodkov za 2 meseca ter slabim izgledom za naslednjih pet let dal dodatne kredite? In zakaj bi prizadeta in prezadolžena podjetja želela dodatne kredite ob tako slabih izgledih?! Kako jih bodo vrnila? „Očitno ljudje, ki so to pripravljali, nimajo stika z realnim svetom,“ je kritičen Damijan.
Tudi s 16 milijoni nepovratnih sredstev si turistični sektor ne bo kaj dosti pomagal, pravi: „Panoga bo letos izgubila najmanj 400 mio evrov dodane vrednosti, vlada pa bo pomagala s 16 mio evri nepovratne pomoči?! Kdo se tukaj dela norca iz podjetij v turizmu?“
„Minister za gospodarstvo, ki slučajno prihaja prav iz turističnega podjetja, očitno ne razume problema podjetij v panogi, kjer je bil dolgo časa direktor,“ kritiko gospodarskega ministra nadaljuje Damijan, ki poudarja, da je ključni problem gostinsko-turistične panoge v kriznem in pokriznem obdobju, je upad prometa.
„Ključni ukrep je torej v (1) spodbujanju povpraševanja po gostinsko-turističnih storitvah na kratek in srednji rok ob (2) hkratni polni kompenzaciji ključnih stroškov podjetij v tej panogi,“ poudarja Damijan, ki v svojem zapisu še pojasni, da mora država spodbuditi, da bodo slovenski potrošniki čim hitreje in čim večjem obsegu začeli spet trošiti v gostinsko-turističnih objektih.
Še najbolj smiseln ukrep se Damijanu zdi “turistični voučer” oziroma neposredni dodatek države k regresu zaposlenih in upokojencev, pri čemer bi bil ta dodatek namenski, njegov izkoristek pa časovno omejen: „Denimo, da bi vsak zaposlen in upokojenec (ter tudi otroci, dijaki in študenti) dobil skupen dodatek v višini 400 evrov, ki bi ga bilo mogoče 'unovčiti' zgolj pri nakupih v gostinskih in turističnih obratih do denimo konca leta 2020.“
Nadalje pa je treba po njegovem poskrbeti za polno kompenzacijo ključnih stroškov podjetij v gostinsko-turistični panogi: „To pomeni, da vlada do konca leta krije bodisi (a) stroške zaposlenih na čakanju, bodisi (b) vse prispevke zaposlenih, ki delajo (ZPIZ) na eni strani in na drugi strani (c) del fiksnih stroškov podjetij (najemnine, elektrika, telekomunikacija, komunalne storitve) v odstotku zmanjšanja prometa letos glede na isto obdobje lani. Hkrati bi moral po njegovem obveljati tudi avtomatski odlog plačila kreditov.“
Si želiš najti žensko za eno noč? Pojdi –– Bredhot.Com
To ni pripravil on, am pak stroka...on je samo predstavil...razlika.
Gostiln in lokalov za posedanje je pri nas itak preveč. Taboljše bodo pa itak preživele.