Analiza. Bolnišnice so leta 2008 nenamensko porabile vsaj šest milijonov evrov. Zaradi pomanjkanja denarja za draga biološka zdravila so v omenjenem letu neposredno iz proračuna dobile dodatnega 9,4 milijona evrov. Analiza, ki so jo naredili na ministrstvu za zdravje (MZ), je pokazala, da je bilo za ta zdravila porabljenega le 3,4 milijona evrov – le 30 odstotkov dodatnega denarja.
Analiza odobrenih in porabljenih sredstev za deset bioloških zdravil kaže, da so bolnišnice le deset odstotkov dodatnih sredstev porabile za biološko zdravilo oksaliplatin (terapija pri raku debelega črevesa). Pri biološkem zdravilu bevacizumab (v različnih kombinacijah z drugimi zdravili se uporablja pri raku danke, dojk, ledvic in pljuč) pa je neporabljenih ostalo kar tri milijone evrov. MZ zato od ZZZS pričakuje, da:
• vzpostavi register bolnikov, ki prejemajo posamezno biološko zdravilo, in sicer na nacionalni ravni;
• spremlja porabo zdravil pri posameznem bolniku; • spremeni način plačevanja akutne bolnišnične obravnave.
Za aparature in plače
Za kaj so bolnišnice porabile preostalih 70 odstotkov, še ni znano. “Verjetno je šel denar za nakup kakšnih naprav, druga zdravila pa za plače,” pravi poznavalec z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki pa ni želel biti imenovan. Na ministrstvu za zdravje od šefa zdravstvene blagajne Sama Fakina pričakujejo, da jim “v najkrajšem času posreduje plan aktivnosti”, da se to ne bo več dogajalo, saj “rezultat analize napeljuje na sklep, da je bila nenamenska poraba sredstev značilna tudi za leto 2009”.
ZZZS: Nismo krivi mi
A na ZZZS žogico vračajo ministru Dorijanu Marušiču. Trdijo, da gre za denar, ki je bil bolnišnicam odobren mimo zavoda; poudarjajo, da se pri tem tudi ni opredelilo, “da ima zavod možnost od izvajalca zahtevati vračila morebitnih neporabljenih sredstev”. Dodajajo, da vlada oziroma ministrstvo tudi ni določilo, “da se omenjena zdravila plačujejo po dejanski porabi”.
Na MZ očitke zavračajo. Trdijo, da ima zdravstvena blagajna “zakonsko možnost izvedbe finančnega nadzora nad bolnišnicami”, prav tako bi ZZZS moral voditi izdatke za posamezno zdravilo in moral, kadar bi ugotovil nenamensko porabo sredstev, to sankcionirati. V omenjenem primeru pa niso ukrepali tako, šefa ZZZS Fakina opominjajo
z MZ.
Evidence le na papirju
Ker vsaka bolnišnica vodi svoje evidence, eni računalniške, drugi pa celo še vedno le v obliki papirnatih dokumentov, nam v petek pri ZZZS niso znali povedati, koliko bolnikov vsako leto prejema biološka zdravila. Podatke so obljubili za torek. Po v medijih dostopnih podatkih naj bi se ta številka gibala okoli osem tisoč.
Kaj pa pacienti?
In kako se znajdejo pacienti? “Če eni bolnišnici zmanjka biološkega zdravila, poskušaš dobiti informacije, ali ga imajo še kje drugje in iti tja,” so nam povedali v enem od društev bolnikov z rakom. Podatek, da se denar za biološka zdravila porablja za druge namene, pa se jim zdi šokanten, “saj si vsak želi dobiti biološko zdravilo, da si toliko podaljša življenje, da bo na trg morda prišlo novo biološko zdravilo ali pa na koncu celo zdravilo”.
