Med revizijo poslovanja prenosa nenaslovljenih medijskih tiskovin med letoma 2007 in 2010 je računsko sodišče ugotovilo, da je Pošta Slovenije ravnala pravilno, ne pa tudi povsem učinkovito.
Pošta Slovenije je pri sklepanju pogodb za prenos brezplačnikov večinoma določala ceno z upoštevanjem popustov. Vendar višina popustov, določenih v internem aktu, ne izhaja iz izračunov, s katerimi bi bili popusti utemeljeni glede na stroške izvajanja storitve prenosa nenaslovljene publikacije, poslovodstvo pošte pa pri odobravanju popustov niti ni imelo omejitev, je ugotovilo sodišče.
"Niso pokrili stroškov"
Pošta Slovenije pri izvajanju prenosa brezplačnikov v obravnavanem obdobju ni ugotavljala višine stroškov te storitve, pri določitvi cene oziroma višine popusta na ceno pa ni v vseh primerih zagotovila, da bi s prihodki od teh storitev pokrila njihove stroške.
"S takim ravnanjem je povzročila nepokrivanje lastne cene z vključenim povprečnim stroškom kapitala v znesku 290.039 evrov, pri tem pa ustvarila tudi negativen rezultat v znesku 242.074 evrov," ugotavlja računsko sodišče. Ocenjujejo, da je Pošta Slovenije ravnala neustrezno, saj je odobravala popust glede na napovedano in ne na dejansko količino prenesenih tiskovin, ali pa je odobrila višji popust, kot je izhajalo iz internih aktov, zato je dosegla za 39.283 evrov manj prihodka.
Izračuni popustov morajo biti bolj transparentni
Računsko sodišče je Pošti Slovenije zato naložilo, naj pripravi načrt aktivnosti za izvedbo podlag oziroma izračunov za višino popustov, določenih v internih aktih, s katerimi bo utemeljila njihovo višino glede na stroške izvajanja storitve prenosa nenaslovljenih publikacij.
Zaradi prekrivanja nekaterih nesmotrnosti skupna višina premalo doseženih prihodkov in stroškov odpisov terjatev po navedbah računskega sodišča znaša 580.159 evrov.
