''Če bo vulkan še dolgo časa bruhal, bodo vplivi zagotovo opazni tudi pri nas, trenutno pa jih je čutiti severno od Alp oziroma še severno od Nemčije. Imamo to srečo, da bo prah, kot kaže, nosilo bolj proti Rusiji,'' so nam povedali na Agenciji za okolje in prostor (Arso).
Nenevarno za ljudi
Ovire bodo predvsem v letalskem prometu. Neposrednega vpliva na ljudi ne bo, če pa bo vulkan bruhal dlje časa, lahko vpliva na klimo, tako se na primer lahko znižajo temperature. V prihodnjih dneh vpliva pri nas ne bo, dolgoročno pa se lahko pokaže, so še dodali na Arsu.
Da izbruh ni nevaren za ljudi, je potrdil tudi Peter Otorepec z Inštituta RS za varovanje zdravja. Vulkanski prah sicer vsebuje silikate, ki povzročajo silikozo, a to je bolezen, ki se razvije po daljši izpostavljenosti. Ker se prah pomika proti Skandinaviji, nevarnost za Slovenijo ne obstaja, tudi ljudje, ki so trenutno na severu Evrope, bodo izpostavljeni koncentraciji prahu, ki njihovega zdravja ne bo ogrožala.
Prah deluje kot žvečilni gumi
O širjenju dima vulkanskega pepela smo se pogovarjali s pilotom Tomažem Markunom, ki nam je pojasnil, kako lahko omenjeni dim vpliva na letalo. Najprej nas je spomnil na dogodek, ki se je pred približno petnajstimi leti zgodil boeingu letalske družbe British Airways. Ponoči so leteli nad Indonezijo in niso opazili oblaka. Motorji so ugasnili, z veliko težavo pa so jih spet usposobili.
V izbruhu pepela se po navedbah pilota pojavljata dva fenomena, ki škodujeta letalu. Delci, ki so kar precej veliki, škodujejo motorju. Poškodujejo lopatice in s tem neposredno odtok zraka skozi motor. Poslabšajo se karakteristike motorja, zmanjša se potisk, prah pa deluje podobno kot žvečilni gumi − prilepi se na motor in ga popolnoma onesposobi. Z veliko sreče se lahko zadeva postavi nazaj v pogon. Po pristanku so bili motorji boeinga, ki je letel nad Indonezijo, za odpis.
Delci v zraku so zelo agresivni, lahko bi rekli abrazivno agresivni – enako kot pri gospodinjskih krpah, s katerimi drgnemo kovinske dele.
Drugi primer, ki je zelo neugoden za letalo, pa je vidljivost. Vsa okna so zaradi dima tako zdrgnjena, da ni mogoče gledati skoznje. Vidljivost je tako rekoč nična. To je tako, kot da bi okna drgnili s smirkovim papirjem, je dal primerjavo naš sogovornik.
Ali prah vpliva tudi na radar? Prah na letalskem radarju bi se verjetno odrazil kot odsev deževnega oblaka. Letalski radarji merijo premer delcev − večji je delec, močnejši je odziv v letalu, piloti tako pričakujejo hujše vremensko dogajanje. Deževnega oblaka se sicer v tem primeru ne pričakuje.
Kakšni so možni scenariji?
Preventiva je daleč najboljša. To, kar se trenutno dogaja po evropskih letališčih, da se zapirajo zračni prostori, je edino pametno in najboljša preventiva, ocenjuje Markun.
Postopki, ki jih proizvajalci objavljajo, kažejo, da če letalo pride na takšno področje, ga piloti nikakor ne poskušajo preleteti, ne nad oblakom in ne pod njim. Delci so na višini na 13 do 14 tisoč metrov, ki padajo proti tlom, po velikem področju pa jih raznaša tudi veter. Če se pojavi tak oblak, je tako najbolje, da pilot poskuša letalo obrniti in čim prej pristati.
Pomembno vlogo imajo meteorologi
Meteorologi imajo tako dobre vremenske radarje, ki odkrivajo in spremljajo gibanje zračne mase, da opozarjajo vnaprej, tudi če so delci v zraku nevidni.
Z meteorološkimi sporočili se da tako veliko pomagati. Na podlagi hitrosti in smeri vetra meteorologi točno vedo, kam bo oblak zašel v naslednji uri ali dneh. Do 12 ur ta napoved sicer ne bi bila zelo natančna, vendar zelo uporabna.
