"V Civilni iniciativi za zeleno Stražišče smo ponovno pretreseni nad ravnanjem predstavnikov Mestne občine Kranj. Spet so pozabili, na čigavi strani bi morali biti in na čigavi v resnici so. Na sestanek z županom ni bil povabljen nihče od predstavnikov civilne iniciative (CI), menda niti predsednik krajevne skupnosti," je v imenu kranjske iniciative sporočil Marko Špolad. Zaradi nasprotovanja izdaji okoljevarstvenega dovoljenja podjetju Ekorel je podjetje po sestanku s krajani namreč občini ponudilo finančno pomoč za izgradnjo komunalne infrastrukture na spornem območju.
Rešitev, ki to ni
"Predlagana enožilna kanalizacija z edinim možnim priključkom na Ješetovo ulico ne rešuje prav ničesar. Še več zadeve lahko zapelje od slabega k slabšemu," so prepričani v CI. Ker meteorne vode niso ločene od fekalnih, krajanom že zdaj ob večjih nalivih voda zaliva kleti.
Na sredinem sestanku z županom so se podjetniki iz cone (udeležila se ga je večina) z občino dogovorili, da ta do 15. maja pripravi načrte za komunalno ureditev območja, vključno s finančno konstrukcijo. Župan Mohor Bogataj pa je obljubil, da se bo povezal tudi z Agencijo Republike Slovenije za okolje (Arso), saj je na območju kar nekaj odpadkov, ki jih je povzročila propadla industrija, ki je tam ni več.
V Ekorelu in Ekolu (prvi zbira in sortira, drugi pa prevaža nevarne odpadke) poudarjajo, da niso tisti, ki v industrijski coni onesnažujejo okolje. "Dejavnost družbe je zbiranje in sortiranje odpadkov, ki so po uporabi postali nevarni, kot so rabljena motorna olja, naoljene krpe, baterije, akumulatorji, industrijski mulji in podobno, te pa organizirano vozijo v obdelavo v tujino," pravijo.
Problem ni zgolj Ekol
A omenjeni podjetji in sporno okoljevarstveno dovoljenje sta bili le kaplja čez rob v sicer dolgoletnih prizadevanjih krajanov Stražišča proti komunalno neurejeni industrijski coni Laze, ki je ujeta med varovano območje Natura 2000 in njihovo naselje. "Čas je, da v kranjski občini izpolnijo pričakovanja ljudi in spremenijo namembnost zemljišč v Lazah ter tako zaščitijo osnovne pravice občanov in okolja. Namesto da se kupčkajo z občino, bi lahko lastniki svojo predelovalno industrijo, povezano z nevarnimi snovmi in odpadki, preselili v primernejše prostore, stran od narave in stanovanjskih naselij, predvsem pa s primerno infrastrukturo," poudarjajo v CI.
Nekaj sto metrov od te lokacije se nahaja še večji drek.
Odstranite samovoljneža, kot so mariborčani Kanglo.