Na današnji dan leta 2005 je Tomaža Humarja v Himalaji rešil helikopter pakistanske vojske, potem ko je med vzponom na 8.125 metrov visoko goro Nanga Parbat za šest dni obtičal v steni, ki jo je poimenoval ledena krsta.
Spremenil je definicijo alpinizma v 21. stoletju
Humar, ena od resničnih zvezd sodobnega plezanja, kot ga je poimenoval National Geographic, si je želel zagotoviti mesto v zgodovini s prvenstvenim solo vzponom v osrednjem delu Rupalske, južne stene Nanga Parbata, ki je s 4,5 kilometra višine najvišja na svetu. Tedne je v baznem taboru čakal na primerno vreme. Tam je dočakal ameriškega plezalca Steva Housa, ki je Humarju skoraj "ukradel" vzpon poletje prej. Težko je bilo ne misliti, da ni upošteval lastne presoje vremenskih razmer, samo da bi premagal tekmeca, je bilo slišati.
Dva dni je Humar plezal hitro in dobro, ocenjujejo strokovnjaki, potem pa je začel padati sneg, ki se je topil in prepojil njegovo obleko in spalno vrečo. Zaradi megle in omejene vidljivosti ter plazov je moral 2.225 metrov pod vrhom nehal plezati, v sneg je izkopal luknjo, v katero je legel. Po treh dneh so se oči svetovne javnosti začele obračati proti Himalaji in spremljati Humarjev boj ... ali boj za Humarja.
BBC: Plezalec ujet na morilski gori
Svetovni časopisi so se spraševali, ali je reševanje sploh mogoče. Prvič so ga poskušali rešiti 9. avgusta, a neuspešno. Naslednji poskus so načrtovali dan kasneje, a je bilo napovedano slabo vreme, zato jim je Tomaž po radijski zvezi naročil, naj bo ta poskus zadnji. "Prvi helikopter doseže višino, a se steni ne približa. Drugi vztraja. Vojaški pilot Rashid Ullah Baig in kopilot Kalid Amir Rana s tvegano akcijo – osem minut lebdita na višini 6.400 metrov, s propelerjem tik ob steni – jima uspe. Tomaž s cepinom ujame reševalno zanko in se kljub ledeni centrifugi vrtinčastega snega vpne. Helikopter se dvigne, a prusik s Tomaževaga pasu je še vedno vpet v steno. Helikopter nevarno zaniha, prusik se strga in Tomaža kataputira – v življenje," opisuje Humarjeva spletna stran.
