Predsednica države sprejela odločitev glede mandatarja

Predsednica države Nataša Pirc Musar je sporočila, da po posvetovanjih ne more predlagati kandidata za mandatarja. "Tako iz posvetovanj kot iz javnih sporočil izhaja, da ne nastaja nobena koalicija, kandidata za vodenje manjšinske vlade pa ne želim predlagati," je pojasnila. Pirc Musar je dejala, da je relativni zmagovalec volitev Robert Golob dejal, da v takšnih razmerah ne želi prevzeti odgovornosti za sestavo vlade. 

Rok za predlaganje mandatarja bi se iztekel 10. maja. Predsednica je imela namreč 30 dni časa od prve seje novega sklica državnega zbora, da podeli mandat za sestavo vlade tistemu, ki bi zbral 46 glasov poslancev, kolikor jih kandidat potrebuje za izvolitev. 

Na potezi so tako zdaj poslanke in poslanci, ki jih je predsednica pozvala, "da nalogo opravite sami in zanjo sprejmete polno odgovornost". V drugem krogu lahko mandatarja predlagajo poslanci, predsednica pa ocenjuje, da so "razmerja v državnem zboru bolj izoblikovana, kot so bila razvidna na posvetovanjih". Predsednik državnega zbora je bil o njeni odločitvi že obveščen.

Potrebna je podpora poslanske skupine ali desetih poslancev. V primeru, da tudi po drugem krogu ne bi dobili predsednika vlade, imajo poslanci na voljo še tretji krog, šele nato ima predsednica države možnost razpisati predčasne volitve. 

Opozorila na veliko neiskrenosti

Predsednica države je poudarila, da Slovenija sodi med najbolj razvite demokracije na svetu. Da taka ostane, sta ključna medsebojno spoštovanje in zaupanje, česar pa na nedavnih posvetih ni bilo videti. "Vlada se sestavlja v imenu ljudi in za ljudi. Na posvetovanjih je bilo veliko neiskrenosti, zavajanja. Tak odnos do predsednika republike ni v čast politiki," je povedala. Želela bi si kulturo dialoga, za katero je najprej odgovorna politika. Sama si ne želi biti del politike, ki jo zaznamujeta neiskrenost in zavajanje. Stranke, ki promovirajo demokracijo, resnicoljubje in svobodo, bi ponjenem prepričanju, morale to tudi dosledno izražati v svojem ravnanju. 

Izpostavila je spoštovanje vladavine prava, neodvisnosti medijev in nadzornih insitutcij ter zavzemanje za grajenje družbene kritičnosti. To bi po njenem mnenju moralo biti vgrajeno v moralni kompas vsakega politika. Odmik od teh načel vpliva na trenutno stanje. Nižje, kot bi si želeli, je tudi zaupanje v delo politikov. Eden od razlogov, zakaj se to niža, je po njenem mnenju tudi dejstvo, da so državljani in državljanke v predvolilni kampanji poslušali eno, po volitvah pa bili priča povsem drugačnemu ravnanju. 

Pričakuje tudi, da bomo državljani dobili odgovore na vprašanja, povezana za aferama Black Cube in Maske padajo. Pristojne je vnovič pozvala, naj se postopki pohitrijo, da aferi ne bosta viseli kot Damoklejev meč nad slovensko politiko. 

Prvi odzivi strank po predsedničini odločitvi so znani. Kdo je pozval k koncu skrivalnic, preberite tukaj.

V državnem zboru že predlog zakona o vladi

Na volitvah je sicer največ podpore dobila stranka Gibanje Svoboda, ki pa ji ni uspelo dobiti 46 glasov za sestavo vlade in je napovedala odhod v opozicijo. Uradno podpore nima niti predsednik SDS Janez Janša, čigar stranka pa je v tem tednu v državni zbor vložila predlog zakona o vladi, o katerem bodo odločali že prihodnji teden. 

Državni zbor/Sušnik Matija

Da bi mandatarja lahko izvolili v prvem krogu, je že pred dnevi napovedal tudi predsednik državnega zbora Zoran Stevanović. V stranki Resnica so sicer večkrat poudarili, da bodo podprli tistega, ki bo najbližje 46 glasovom, potrebnim za izvolitev. Še vedno pa zatrjujejo, da ne bodo šli v vlado ne z Janšo ne z Golobom.

dezurni@styria-media.si