V nadaljevanju preberite:
- Evroposlanci odločali o GSO označevanju živil
- Živila z manj kot 20 spremembami genoma ne bi bile več označene kot gensko spremenjene
- Potrošniške organizacije ostro proti
Članice unije so se konec lanskega leta strinjale, da po novem ne bi bilo treba označevati rastlin, ki imajo manj kot 20 sprememb genoma. Uradni namen zakonodaje, ki rahlja obstoječa pravila, je okrepiti konkurenčnost evropskega agroživilskega sektorja ob sočasnem povečevanju njegove vzdržnosti zaradi odpornejših rastlinskih vrst, ki za rast potrebujejo manj virov. Poslanci Evropskega parlamenta so uredbo danes sprejeli, uporabljati se bo začela čez dve leti.
"To je zgodovinska zmaga za evropske kmete in prihodnost Evrope. Z odobritvijo uporabe novih genomskih tehnik (NGT) smo izbrali inovacije, konkurenčnost in prehransko varnost. Evropski kmetje že dolgo pozivajo k dostopu do teh sodobnih orodij za žlahtnjenje, s katerimi bodo lahko razvijali kmetijske rastline, ki bodo odpornejše in manj odvisne od pesticidov. Parlament z omogočanjem teh varnih, znanstveno utemeljenih tehnik žlahtnjenja podpira evropske kmete, varuje prehransko varnost ter skrbi za bolj konkurenčno in inovativno Evropo," pravi poročevalka Jessica Polfjärd iz politične skupine Evropske ljudske stranke.
Razdelitev na dve kategoriji
V Evropski uniji je od leta leta 2001 uveljavljena regulativa, ki zahteva, da je na etiketi izdelka navedeno, da vsebuje GSO-je. Zdaj pa so rastline razdelili v dve kategoriji. V kategoriji ena bi bile tiste, ki imajo manj kot 20 sprememb genoma in jih ne bi bilo treba več označevati. V drugo kategorijo sodijo kompleksne nove gensko spremenjene rastline, ki jih je treba še vedno označevati. "Za z NGT pridobljene rastline kategorije 2 bosta še naprej obvezna popolna sledljivost in označevanje, države članice pa lahko omejijo ali prepovejo njihovo gojenje, tudi če je bilo to v EU odobreno. Rastlinske sorte, ki vsebujejo z NGT pridobljeno rastlino kategorije 1 ali so iz nje pridobljene, bodo navedene v javni podatkovni zbirki EU. Vse vrečke s semeni in razmnoževalni material pa bodo morali biti označeni z oznako „NGT-1“, da bodo kmetje imeli možnost ozaveščene izbire," pojasnjujejo pri Evropskem parlamentu.
V ekološki pridelavi NGT ne bodo dovoljene, vendar tehnično neizogibna prisotnost z NGT pridobljenih rastlin kategorije 1 ne bo pomenila neskladnosti. Komisija bo ocenila, ali ta uredba povzroča upravna, gospodarska ali praktična bremena za izvajalce dejavnosti v ekološkem sektorju, tudi v zvezi z njihovim lastnim dojemanjem in dojemanjem potrošnikov.
Proti skritim sestavinam na krožnikih
Po vsej Evropi proti načrtovani deregulaciji poteka poteka široka kampanja, v katero so vključene evropske potrošniške organizacije. Mednarodna evropska kampanja Skrite sestavine poudarja, da imajo potrošniki pravico vedeti, kaj je v njihovi hrani, zato si prizadevajo za ohranitev obveznega označevanja vseh gensko spremenjenih organizmov na živilih. Lani jeseni so evropske potrošniške organizacije podale zahtevo o jasni označitvi GSO v hrani.
Kampanji se je pridružilo 52 evropskih organizacij, med njimi tudi več slovenskih.
Bolj odporna hrana
Zagovorniki pravic potrošnikov poudarjajo, da je v ozadju nove uredbe pritisk velikanov prehrambne industrije, da bi v hrano spravili novodobne GSO-je, ne da bi potrošniki za to sploh vedeli. Opozarjajo tudi, da so nove genomske tehnike premalo raziskane, zato vpliv na zdravje živali in ljudi ni znan, prav tako ni znan vpliv na biotsko pestrost kulturne krajine.
Zagovorniki medtem poudarjajo, da ima nova uredba z vidika masovne pridelave očitne prednosti. V prihodnjih letih se tako na trgu lahko pojavijo zelenjava, ki bolje prenaša vročino, sadne sorte z večjo odpornostjo na bolezni in zato potrebujejo manj škropljenja ter pridelki, ki stabilnejše rodijo v nestabilnih sezonah.
